Predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku

Zadeva: Predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku

Datum odgovora: 28. 6. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Stranka je bila v času trajanja postopka pozvana k predložitvi morebitnih dokazil, vendar tega ni storila. Kasneje je v pritožbi na odločbo organa prve stopnje predložila dokaz, ki je nastal šele po izdaji prvostopenjske odločbe. Organ druge stopnje je v pritožbenem postopku odločbo organa prve stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek organu prve stopnje z napotilom, da je v ponovnem postopku potrebno nov dokaz upoštevati (npr. v davčnem postopku je bil zavezanec seznanjen z nameravano odmero in pozvan k predložitvi dokazil za znižanje davčne osnove, vendar se na poziv ni odzval in je šele v pritožbi priložil račun za nastali strošek, ki je bil izdan po izdaji odmerne odločbe).
Ali lahko stranka v tem primeru uveljavlja stroške postopka tudi za pritožbeni in nov postopek?

Odgovor:

V pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (tretji odstavek 238. člena ZUP). Zakon s tem določa t. i. prekluzijo (na čas vezano pravico stranke, ki jo ta izgubi, če rok zamudi; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020), da bi postopek tekel sicer v skladu z načelom varstva javne koristi in pravic strank, a ekonomično.

V kolikor je pritožnik v pritožbi, kateri je priložil račun za znižanje davčne osnove navajal novo dejstvo, ki je sicer obstajalo v času odločanja vendar zanj še ni bil izdan račun (sicer bi to moral glede na tretji odstavek 238. člena ZUP navajati že v postopku na prvi stopnji) in obrazložil, da ga pri organu prve stopnje ni navajal zato, ker za storitev, ki bi se mu štela kot strošek za znižanje davčne osnove še račun ni bil izdan in s tem tudi še ni bila znana višina, ki bi se mu štela za znižanje davčne osnove, saj je bil račun izdan šele po izdaji prvostopenjske odločbe, je organ druge stopnje to očitno štel kot upravičen razlog in je zato te pritožbene navedbe upošteval kot pritožbene razloge. V primeru, kadar organ druge stopnje s svojo odločbo v pritožbenem postopku odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi (tretji odstavek 251. člena ZUP). Organ prve stopnje na navedeno določbo sicer ni absolutno vezan, od navedene vezanosti odstopi le izjemoma, in sicer le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, kar pa mora v obrazložitvi odločbe izdane v ponovnem postopku posebej pojasniti. Če organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, ta ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo (četrti odstavek 251. člena ZUP).

Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov (prvi odstavek 116. člena ZUP). Povrnitev stroškov postopka, nastalih v zvezi s pritožbo, je treba zahtevati do izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi. Povrnitev stroškov, nastalih v ponovnem postopku, pa je treba zahtevati do izdaje odločbe, s katero ponovni postopek na prvi stopnji konča.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...