Iztek roka za pritožbo in izvršljivost sklepa

Zadeva: Iztek roka za pritožbo in izvršljivost sklepa

Datum odgovora: 20. 6. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Stranki je bil izdan akt na datum 29. 5., vročen 1. 6..

Po področnih predpisih gre za "sklep", ki pa pomeni vsebinsko odločitev, tj. o izključitvi dijaka s šole. Zoper sklep je v danem primeru dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve sklepa o izrečenem vzgojnem ukrepu. 

Na kateri datum velja, da akt učinkuje (se dijak izključi)?

Odgovor:

Po drugem odstavku 235. člena ZUP se pritožbeni rok šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroča, od dneva, ko je vročena pisna odločba. Če je rok določen po dnevih, kot npr. v konkretnem primeru pritožbeni rok 8 dni, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP). Pritožbeni rok bo tako pričel teči naslednji dan od nastopa vročitve, pa četudi je to npr. nedelja, saj po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki. Rok za vložitev pritožbe pa se bo iztekel s pretekom 8 dni. Če osmi dan pade na nedeljo oz. dela prost dan, se bo rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnega dne (drugi odstavek 101. člen ZUP).

Kar se tiče vpliva dela prostih dni na dokončnost in izvršljivost velja naslednje. Po ZUP postane sklep (odločba) dokončen, ko ga ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Če se rok za pritožbo izteče na dela prost dan, se ta rok prenese tako, da rok za pritožbo preteče s pretekom prvega naslednjega delovnega dne. Dokončen postane tak sklep naslednji dan po preteku roka za pritožbo (če stranka pritožbe ni vložila). Če se npr. rok za pritožbo izteče na soboto (ki ni delovna), se dejansko izteče šele v ponedeljek in postane sklep dokončen v torek.

Kadar je z zakonom ali s posebnim sklepom določeno, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, postane sklep izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s katero je pritožba zavrnjena. Glede izvršljivosti sklepa se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki urejajo izvršljivost odločbe organa prve stopnje (Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2020, str. 505). 

Na dokončnost odločbe oziroma sklepa je praviloma vezana njena izvršljivost, kar izhaja iz drugega odstavka 224. člena ZUP. Po njem postane odločba (sklep) izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve, itd. Izvršljiva torej lahko postane odločba (sklep) prve stopnje tudi pred dokončnostjo, in sicer če pritožba nima suspenzivnega učinka in ne zadrži izvršitve (Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2020, str. 503). 

V danem primeru je bil sklep vročen v četrtek, 1. 6.. Pritožbeni rok je 8 dni, torej se osmi dan izteče v petek, 9. 6.. Če organ v soboto ne dela, sklep postane izvršljiv naslednji delovni dan, torej v ponedeljek, 12. 6., in sicer takoj po poteku roka za pritožbo, razen v primeru, če kakšen drug predpis, ki ureja omenjeno področje ne določa drugače.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...