Zadržanje izvršilnega postopka

== Zadeva: Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ==

Datum odgovora: 12. 6. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi 99. člena ZUP predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba (4. odst. 99. člen ZUP), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran 99. člen ZUP, ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne?
Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe? 

Odgovor:

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe (290. člen ZUP) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po 3. členu ZIN podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe 282. člen ZUP – 305. člen ZUP). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku 290. člena ZUP, če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po 293. členu ZUP, bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku 293. člena ZUP in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek 292. člena ZUP).

V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek 129. člena ZUP). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku 291. člena ZUP upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po 99. členu ZUP, ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka 129. členu ZUP. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka99. člena ZUP. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek 129. člena ZUP).

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo 99. člen ZUP, niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po 242. členu ZUP v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP; torej izda nadomestni sklep. Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep (242. člen ZUP v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...