Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Pri izvajanju upravnega postopka vedno nastanejo stroški, ki bremenijo organ, stranko ali oba. Pri tem poznamo splošne in posebne stroške, slednji so pogojeni z vodenjem postopka in odločanjem o posamični pravici, obveznosti ali pravni koristi. | Pri izvajanju upravnega postopka vedno nastanejo stroški, ki bremenijo organ, stranko ali oba. Pri tem poznamo splošne in posebne stroške, slednji so pogojeni z vodenjem postopka in odločanjem o posamični pravici, obveznosti ali pravni koristi. Praviloma velja, da posebne stroške plača stranka, če se je postopek začel na njeno zahtevo, če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, gredo posebni stroški v breme stranke, če se je zanjo končal neugodno, oziroma v breme organa, če se je za stranko končal ugodno ([[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člen]]; glej tudi Jerovšek, Upravno procesno pravo, 2009, str. 117). | ||
'''Zahtevo za povrnitev stroškov''', ki jih je stranka imela zaradi upravnega postopka, mora v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#116..C4.8.Dlen{{!}}116. člena ZUP]] vložiti pravočasno, tako da organ, ki vodi postopek, lahko o njih odloči v odločbi. Sicer stranka izgubi pravico do povrnitve stroškov. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko opozoriti na to pravico. '''Po izdaji odločbe stranka torej ne more več zahtevati povrnitev stroškov''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 263). Poleg tega prvi odstavek [[Zak:ZUP#115..C4.8.Dlen{{!}}115. člena ZUP]] navaja, da pred izdajo odločbe trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka. | '''Zahtevo za povrnitev stroškov''', ki jih je stranka imela zaradi upravnega postopka, mora v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#116..C4.8.Dlen{{!}}116. člena ZUP]] vložiti pravočasno, tako da organ, ki vodi postopek, lahko o njih odloči v odločbi oziroma sklepu, s katerim se postopek konča. Sicer stranka izgubi pravico do povrnitve stroškov. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko opozoriti na to pravico. '''Po izdaji odločbe stranka torej ne more več zahtevati povrnitev stroškov''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 263). Če stranka ni uveljavila pravice do povračila stroškov zaradi opustitve dolžnega opozorila s strani organi, gre lahko za bistveno kršitev pravil postopka, ki jo stranka uveljavlja s pritožbo. Poleg tega prvi odstavek [[Zak:ZUP#115..C4.8.Dlen{{!}}115. člena ZUP]] navaja, da pred izdajo odločbe trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka. | ||
'''Posebni stroški postopka''', ki nastanejo | '''Posebni stroški postopka''', ki nastanejo organu, gredo praviloma v breme tistega, ki je povzročil ves postopek s tem, da je vložil zahtevo za začetek postopka. Izjema od omenjenega pravila velja za posebne stroške v zvezi s posameznimi dejanji upravnega postopka, ki so bili povzročeni po krivdi ali iz nagajivosti kakšnega udeleženca upravnega postopka. Posebni stroški za ta dejanja torej ne bremenijo tistega, ki je povzročil ves postopek – '''trpi jih tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali nagajivosti''', kot navaja tretji odstavek [[Zak:ZUP#113..C4.8.Dlen{{!}}113. člena ZUP]] (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 260). | ||
To praktično pomeni, da je posledica njihove povzročitve, na primer s strani nasprotne stranke ali stranskega udeleženca, da mora povzročitelj plačati stroške, ki bi jih sicer morala plačati druga stranka. '''Krivdna povzročitev stroškov''' pomeni, da jih je udeleženec povzročil namerno ali iz malomarnosti (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 698). | To praktično pomeni, da je posledica njihove povzročitve, na primer s strani nasprotne stranke ali stranskega udeleženca, da mora povzročitelj plačati stroške, ki bi jih sicer morala plačati druga stranka. '''Krivdna povzročitev stroškov''' pomeni, da jih je udeleženec povzročil namerno ali iz malomarnosti (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 698). | ||
Redakcija: 22:49, 25. april 2023
Zadeva: Povrnitev stroškov stranki zaradi domnevne krivde organa - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 22. 4. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Na podlagi katerih določb ZUP se lahko stranki vrnejo stroški, nastali zaradi nepravilnega ravnanja uradne osebe v upravnem postopku, npr. ko gre za uničenje listine po pomoti?
Odgovor:
Pri izvajanju upravnega postopka vedno nastanejo stroški, ki bremenijo organ, stranko ali oba. Pri tem poznamo splošne in posebne stroške, slednji so pogojeni z vodenjem postopka in odločanjem o posamični pravici, obveznosti ali pravni koristi. Praviloma velja, da posebne stroške plača stranka, če se je postopek začel na njeno zahtevo, če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, gredo posebni stroški v breme stranke, če se je zanjo končal neugodno, oziroma v breme organa, če se je za stranko končal ugodno (113. člen; glej tudi Jerovšek, Upravno procesno pravo, 2009, str. 117).
Zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je stranka imela zaradi upravnega postopka, mora v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZUP vložiti pravočasno, tako da organ, ki vodi postopek, lahko o njih odloči v odločbi oziroma sklepu, s katerim se postopek konča. Sicer stranka izgubi pravico do povrnitve stroškov. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko opozoriti na to pravico. Po izdaji odločbe stranka torej ne more več zahtevati povrnitev stroškov (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 263). Če stranka ni uveljavila pravice do povračila stroškov zaradi opustitve dolžnega opozorila s strani organi, gre lahko za bistveno kršitev pravil postopka, ki jo stranka uveljavlja s pritožbo. Poleg tega prvi odstavek 115. člena ZUP navaja, da pred izdajo odločbe trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka.
Posebni stroški postopka, ki nastanejo organu, gredo praviloma v breme tistega, ki je povzročil ves postopek s tem, da je vložil zahtevo za začetek postopka. Izjema od omenjenega pravila velja za posebne stroške v zvezi s posameznimi dejanji upravnega postopka, ki so bili povzročeni po krivdi ali iz nagajivosti kakšnega udeleženca upravnega postopka. Posebni stroški za ta dejanja torej ne bremenijo tistega, ki je povzročil ves postopek – trpi jih tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali nagajivosti, kot navaja tretji odstavek 113. člena ZUP (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 260).
To praktično pomeni, da je posledica njihove povzročitve, na primer s strani nasprotne stranke ali stranskega udeleženca, da mora povzročitelj plačati stroške, ki bi jih sicer morala plačati druga stranka. Krivdna povzročitev stroškov pomeni, da jih je udeleženec povzročil namerno ali iz malomarnosti (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 698).
Vendar organ ni udeleženec upravnega postopka (Sodba UPRS, I U 839/2017-9 z dne 6. 3. 2018). Zakon pa ne opredeljuje podlage za povrnitev stroškov, ki jih organ (po svoji krivdi) povzroči stranki. Predvideva se namreč, da bo organ korektno vodil postopek in s tem preprečil nastanek nepotrebnih stroškov.
Postavi pa se vprašanje odgovornosti države v skladu s 26. členom Ustave RS.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.