Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
 
(2 vmesni redakciji drugega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa''' ==
== '''Zadeva''': Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa  ==


'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2010
'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2010, pregled 24. 1. 2023


=='''Vprašanje:'''==
=='''Vprašanje:'''==
Vrstica 11: Vrstica 11:
Pravne osebe vstopajo v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti preko svojih organov. Organe glede na število članov delimo na enoosebne in večosebne, večosebne organe pa glede na način sprejemanja odločitev delimo na monokratične in kolegijske. <br>
Pravne osebe vstopajo v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti preko svojih organov. Organe glede na število članov delimo na enoosebne in večosebne, večosebne organe pa glede na način sprejemanja odločitev delimo na monokratične in kolegijske. <br>


ZUP pojem "organ" opredeli kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člena]] ZUP). Organe državne uprave določa [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele;&nbsp;glej 14. člen ZDU-1), druge državne organe pa npr. za potrebe urejanja položaja v teh organih zaposlenih oseb, tj. javnih uslužbencev, določa [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO3177.html Zakon o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej 6. člen ZJU). [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO307.html Zakon o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/1993 in novele) določa, da so organi občin občinski svet, župan in nadzorni odbor (28. člen ZLS). Ne glede na to ZLS občinsko upravo ureja v posebnem poglavju, v katerem med drugim določa, da jo ustanovi in notranjo organizacijo določi občinski svet na predlog župana (49. člen ZLS).
ZUP pojem "organ" opredeli kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člena ZUP]]). Organe državne uprave določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele;&nbsp;glej 14. člen ZDU-1), druge državne organe pa npr. za potrebe urejanja položaja v teh organih zaposlenih oseb, tj. javnih uslužbencev, določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakon o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej 6. člen ZJU). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/1993 in novele) določa, da so organi občin občinski svet, župan in nadzorni odbor (28. člen ZLS). Ne glede na to ZLS občinsko upravo ureja v posebnem poglavju, v katerem med drugim določa, da jo ustanovi in notranjo organizacijo določi občinski svet na predlog župana (49. člen ZLS).


Notranja organiziranost organov je določena z aktom o notranji organizaciji v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in novele). <br>
Notranja organiziranost organov je določena z aktom o notranji organizaciji v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih] (Ur. l. RS, št. 58/2003 in novele). <br>


Upravno poslovanje organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ureja UUP, če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače. UUP določa, da je dokument izviren ali reproduciran zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ([[Zak:UUP#2._.C4.8Dlen|2. člen]] UUP). Lastni dokument je izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku, izhodni dokument pa je izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in ga je organ posredoval drugemu naslovniku (2. člen UUP). Kdo je naslovnik, UUP ne določa, iz smisla določb pa izhaja, da je to bodisi drug organ bodisi drug pravni subjekt (fizična ali pravna oseba), ne pa druga notranja organizacijska enota istega organa. Glede na to je prav, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu in se pošiljajo med notranjimi organizacijskimi enotami istega organa, evidentirajo kot lastni dokumenti.<br>
Upravno poslovanje organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače. UUP določa, da je '''dokument''' izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje (6. člen UUP). '''Lastni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga organ ni poslal drugemu naslovniku, '''izhodni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga je organ poslal drugemu naslovniku, '''vhodni dokument''' pa je dokument, ki ga je organ prejel (6. člen UUP). Kdo je naslovnik, UUP ne določa, iz smisla določb pa izhaja, da je to bodisi drug organ bodisi drug pravni subjekt (fizična ali pravna oseba), ne pa druga notranja organizacijska enota istega organa. '''Glede na to je prav, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu in se pošiljajo med notranjimi organizacijskimi enotami istega organa, evidentirajo kot lastni dokumenti'''.<br>


Iz ZUP izhaja, da ima občinska uprava status organa, ki mora v primeru odločanja o upravnih zadevah ravnati po ZUP, saj določa njeno stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne in prenesenih pristojnosti občin na prvi stopnji, če seveda zakon ne določa drugače ([[Zak:ZUP#17._.C4.8Dlen|17. člen]] ZUP;&nbsp;glej tudi [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen]] ZUP in [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člen]] ZUP).
'''Iz ZUP izhaja, da ima občinska uprava status organa, ki mora v primeru odločanja o upravnih zadevah ravnati po ZUP''', saj določa njeno stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne in prenesenih pristojnosti občin na prvi stopnji, če seveda zakon ne določa drugače ([[Zak:ZUP#17._.C4.8Dlen|17. člen]] ZUP;&nbsp;glej tudi [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen]] ZUP in [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člen]] ZUP).


S stališča stvarne pristojnosti nastopi problem v primeru, če občinska uprava ni organizirana kot enovit organ, ampak jo tvori več organov (da občinsko upravo lahko tvori več organov izhaja iz ZLS posredno preko določbe, da spore o pristojnosti med organi občinske uprave rešuje župan - glej 49. člen ZLS). Gre za vprašanje, ali je v takem primeru stvarno pristojen posamezni organ občinske uprave ali uprava kot celota? Teorija meni, da uprava kot celota, pri čemer se opira na besedilo 17. člena ZUP, ki govori o pristojnosti uprave in ne upravnih organov (sklicuje se tudi na določbo 49. člena ZLS, ki pa je bila v vmesnem času spremenjena z novelo ZLS-N). V skladu s tem meni, da je mogoče o samostojnih organih občinske uprave govoriti le pogojno, saj je položaj bolj podoben enovitemu organu z notranjimi organizacijskimi enotami - o stvarni pristojnosti posameznih organov občinske uprave torej ni mogoče govoriti (Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, str. 123-124; prim. z Vlaj, Lokalna samouprava, 2006, str. 195-197).<br>
S stališča stvarne pristojnosti nastopi problem v primeru, če občinska uprava ni organizirana kot enovit organ, ampak jo tvori več organov (da občinsko upravo lahko tvori več organov izhaja iz ZLS posredno preko določbe, da spore o pristojnosti med organi občinske uprave rešuje župan - glej 49. člen ZLS). Gre za vprašanje, ali je v takem primeru stvarno pristojen posamezni organ občinske uprave ali uprava kot celota? Teorija meni, da uprava kot celota, pri čemer se opira na besedilo 17. člena ZUP, ki govori o pristojnosti uprave in ne upravnih organov (sklicuje se tudi na določbo 49. člena ZLS, ki pa je bila v vmesnem času spremenjena z novelo ZLS-N). V skladu s je mogoče o samostojnih organih občinske uprave govoriti le pogojno, saj je položaj bolj podoben enovitemu organu z notranjimi organizacijskimi enotami - o stvarni pristojnosti posameznih organov občinske uprave torej ni mogoče govoriti (Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, str. 123-124; prim. z Vlaj, Lokalna samouprava, 2006, str. 195-197).<br>


Pojma "organ" in "uprava samoupravne lokalne skupnosti" opredeljuje tudi UUP. V skladu s 21. točko prvega odstavka [[Zak:UUP#2._.C4.8Dlen|2. člena UUP]] spada pod pojem "organ" tudi uprava samoupravne lokalne skupnosti, ta pojem pa obsega občinske oziroma mestne uprave, uprave krajevnih skupnosti (če so opredeljene kot samostojne pravne osebe) in deloma župana kot drugostopenjski organ v upravnem postopku, ne pa drugih organov kot npr. občinski svet (po Kovač et al.,&nbsp;Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 24). <br>
Glede na zgoraj navedeno '''mestna oziroma občinska uprava šteje za organ v smislu ZUP in UUP, inšpektorat pa ne'''.&nbsp;<br>


Glede na zgoraj navedeno mestna oziroma občinska uprava šteje za organ v smislu ZUP in UUP, inšpektorat pa ne.&nbsp;<br>
'''Ker gre v konkretnem primeru za pošiljanje pošte znotraj organa, je označba dokumentov kot lastnih ustrezna'''. Organ pošte namreč ne pošilja drugemu naslovniku, temveč pošta oz. dokumenti ostanejo znotraj istega organa.<br><br>
 
19. točka prvega odstavka 2. člena UUP določa, da je lastni dokument izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku. Kot izhodni dokument se po 16. točki prvega odstavka 2. člena UUP razume izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in ga je organ posredoval drugemu naslovniku. Vhodni dokument pa je po 44. točki prvega odstavka 2. člena UUP izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje.<br>
 
Ker gre v konkretnem primeru za pošiljanje pošte znotraj organa, menimo, da je označba dokumentov kot lastnih ustrezna. Organ pošte namreč ne pošilja drugemu naslovniku, temveč pošta oz. dokumenti ostanejo znotraj istega organa.<br><br>


<br>
<br>

Trenutna redakcija s časom 20:56, 29. januar 2023

Zadeva: Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa

Datum odgovora: 22. 12. 2010, pregled 24. 1. 2023

Vprašanje:

Upravni organ je s svojim aktom določil, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu, evidentirajo kot lastni dokumenti. To pomeni, da se vsa pošta, ki se pošilja med oddelki znotraj organa, evidentira kot lastni dokumenti in ne kot izhodni dokumenti in v nadaljevanju vhodni dokumenti. Ali je to pravilno? Ali se skladno z Uredbo o upravnem poslovanju šteje za organ »mestna oz. občinska uprava«? Ali se lahko kot organ šteje tudi Inšpektorat znotraj mestne oz. občinske uprave? 

Odgovor:

Pravne osebe vstopajo v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti preko svojih organov. Organe glede na število članov delimo na enoosebne in večosebne, večosebne organe pa glede na način sprejemanja odločitev delimo na monokratične in kolegijske.

ZUP pojem "organ" opredeli kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (prvi odstavek 5. člena ZUP). Organe državne uprave določa Zakon o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele; glej 14. člen ZDU-1), druge državne organe pa npr. za potrebe urejanja položaja v teh organih zaposlenih oseb, tj. javnih uslužbencev, določa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej 6. člen ZJU). Zakon o lokalni samoupravi (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/1993 in novele) določa, da so organi občin občinski svet, župan in nadzorni odbor (28. člen ZLS). Ne glede na to ZLS občinsko upravo ureja v posebnem poglavju, v katerem med drugim določa, da jo ustanovi in notranjo organizacijo določi občinski svet na predlog župana (49. člen ZLS).

Notranja organiziranost organov je določena z aktom o notranji organizaciji v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in novele).

Upravno poslovanje organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ureja Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače. UUP določa, da je dokument izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje (6. člen UUP). Lastni dokument je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga organ ni poslal drugemu naslovniku, izhodni dokument je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga je organ poslal drugemu naslovniku, vhodni dokument pa je dokument, ki ga je organ prejel (6. člen UUP). Kdo je naslovnik, UUP ne določa, iz smisla določb pa izhaja, da je to bodisi drug organ bodisi drug pravni subjekt (fizična ali pravna oseba), ne pa druga notranja organizacijska enota istega organa. Glede na to je prav, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu in se pošiljajo med notranjimi organizacijskimi enotami istega organa, evidentirajo kot lastni dokumenti.

Iz ZUP izhaja, da ima občinska uprava status organa, ki mora v primeru odločanja o upravnih zadevah ravnati po ZUP, saj določa njeno stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne in prenesenih pristojnosti občin na prvi stopnji, če seveda zakon ne določa drugače (17. člen ZUP; glej tudi 1. člen ZUP in 5. člen ZUP).

S stališča stvarne pristojnosti nastopi problem v primeru, če občinska uprava ni organizirana kot enovit organ, ampak jo tvori več organov (da občinsko upravo lahko tvori več organov izhaja iz ZLS posredno preko določbe, da spore o pristojnosti med organi občinske uprave rešuje župan - glej 49. člen ZLS). Gre za vprašanje, ali je v takem primeru stvarno pristojen posamezni organ občinske uprave ali uprava kot celota? Teorija meni, da uprava kot celota, pri čemer se opira na besedilo 17. člena ZUP, ki govori o pristojnosti uprave in ne upravnih organov (sklicuje se tudi na določbo 49. člena ZLS, ki pa je bila v vmesnem času spremenjena z novelo ZLS-N). V skladu s je mogoče o samostojnih organih občinske uprave govoriti le pogojno, saj je položaj bolj podoben enovitemu organu z notranjimi organizacijskimi enotami - o stvarni pristojnosti posameznih organov občinske uprave torej ni mogoče govoriti (Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, str. 123-124; prim. z Vlaj, Lokalna samouprava, 2006, str. 195-197).

Glede na zgoraj navedeno mestna oziroma občinska uprava šteje za organ v smislu ZUP in UUP, inšpektorat pa ne

Ker gre v konkretnem primeru za pošiljanje pošte znotraj organa, je označba dokumentov kot lastnih ustrezna. Organ pošte namreč ne pošilja drugemu naslovniku, temveč pošta oz. dokumenti ostanejo znotraj istega organa.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...