Napačno naslovljene pošiljke: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
 
(Vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana)
Vrstica 1: Vrstica 1:
=='''Zadeva: '''Napačno naslovljene pošiljke==
=='''Zadeva: '''Napačno naslovljene pošiljke==


'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009
'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023
 


---[[Izvirnik:Napačno naslovljene pošiljke]]


=='''Vprašanje:'''==
=='''Vprašanje:'''==
Vrstica 11: Vrstica 11:
=='''Odgovor:'''==
=='''Odgovor:'''==


Na podlagi drugega in tretjega odstavka [[Zak:UUP#101._.C4.8Dlen|101. člena UUP]] napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama "Napačno dostavljeno!". Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen). Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).<br>
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 37. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) '''napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo'''. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama "Napačno dostavljeno!". Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen).  
 
Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. '''Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom''' (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).<br>


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

Trenutna redakcija s časom 14:55, 29. januar 2023

Zadeva: Napačno naslovljene pošiljke

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023


Vprašanje:

Ali lahko napačno naslovljene pošiljke odpremo?

Odgovor:

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 37. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama "Napačno dostavljeno!". Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen).

Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...