Iz Upravna Svetovalnica
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---") |
|||
(Vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
=='''Zadeva: '''Napačno naslovljene pošiljke== | =='''Zadeva: '''Napačno naslovljene pošiljke== | ||
'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 | '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023 | ||
=='''Vprašanje:'''== | =='''Vprašanje:'''== | ||
Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
=='''Odgovor:'''== | =='''Odgovor:'''== | ||
Na podlagi drugega in tretjega odstavka [ | Na podlagi drugega in tretjega odstavka 37. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) '''napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo'''. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama "Napačno dostavljeno!". Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen). | ||
Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. '''Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom''' (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).<br> | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' | ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' |
Trenutna redakcija s časom 14:55, 29. januar 2023
Zadeva: Napačno naslovljene pošiljke
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023
Vprašanje:
Ali lahko napačno naslovljene pošiljke odpremo?
Odgovor:
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 37. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama "Napačno dostavljeno!". Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen).
Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.