Iz Upravna Svetovalnica
m |
|||
| (16 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: '''Aktivna legitimacija za pritožbo zoper odločbo == | == '''Zadeva: '''Aktivna legitimacija za pritožbo zoper odločbo sokandidata == | ||
'''Datum odgovora:''' 23. 10. 2009 | '''Datum odgovora:''' 23. 10. 2009, pregled 11. 12. 2022 | ||
== '''Vprašanje:''' == | |||
Ali ima pravico do pritožbe zoper odločbo o priznanju pravice osebi A tudi oseba B, če sta oba kandidirala za isto pravico (npr. v postopku izbire sofinanciranja projekta vloži pritožbo en prijavitelj, ki ni uspel, zoper odločitev o izbiri drugega prijavitelja)? | |||
== '''Odgovor:''' == | |||
Pravico do udeležbe v postopku (in posledično pritožbe) ima stranka v posamičnem upravnem postopku, pa tudi druge osebe - zlasti oseba, ki izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. člen ZUP]]). Slednji se vedno presoja po določbah področnih predpisov. Organ mora v skladu z [[Zak:ZUP#143._.C4.8Dlen|143. členom ZUP]] pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. <br> | |||
Če je predmet odločanja opredeljen tako, da gre ista pravica v omejenem obsegu (razpisna sredstva, podobno izbira (le ene) osebe za določen položaj) več osebam, imajo neuspeli praviloma izkazan pravni interes tako za vpogled v dokumentacijo izbrane stranke kot vložitev pravnih sredstev zoper akt o izbiri izbranega, saj gre kljub več strankam in izdanim odločbam oz. sklepom za isti postopek oz. isto zadevo. | |||
Zoper odločbo prve stopnje se torej lahko pritoži stranka v postopku, lahko pa tudi stranski udeleženec ali druga oseba z izkazanim pravnim interesom. Stranski udeleženec ima pravico do pritožbe zgolj, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji, če pa ni bil, pa pod pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka 229. člena ZUP (razen, če mu ni pravica do pritožbe izključena po določbi šestega odstavka 143. člena ZUP). Prav tako imata pravico do pritožbe v skladu z tretjim oziroma četrtim odstavkom 229. člena ZUP državni tožilec oziroma višji državni odvetnik. Druge osebe nimajo pravice pritožbe, tudi če z odločbo niso zadovoljne (tako Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 607). | |||
Pri razpisih po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7654 Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna] (PIP, Ur. l. RS, št. 50/07) je pravica do pritožbe urejena delno drugače kot po ZUP ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]), ravno zaradi izvršljivosti pravice uspelih kandidatov. '''PIP določa, da lahko vlagatelj vloge pod pogoji v 2. odstavku 231. člena PIP vloži pritožbo, vendar pa ta ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.''' | |||
Pravica (neuspelega) sokandidata do izpodbijanja odločbe izbranega sokandidata je potrjena tudi v sodni praksi (čeprav v kadrovskem oz. natečajnem, ne finančnem oz. razpisnem postopku). Legitimacija za pravno varstvo oz. priznanje pravnega interesa enemu kandidatu je posledica vpliva izbranega kandidata na položaj drugih kandidatov, torej če je predmet razpisa omejen. Po stališču sodišča se rok za vložitev pravnega sredstva (npr. pritožbe ali tožbe) šteje, če (kot je praksa) odločba o izbranem kandidatu ni bila vročena (neuspelim) sokandidatom, od vpogleda v spis ([[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člen ZUP]]) s strani (neuspelega) sokandidata (gl. U 255/2005-10 z dne 18. 4. 2006 in U 1556/2006-27 z dne 13. 10. 2008). | |||
Torej neizbrani prijavitelj/vlagatelj/kandidat ima aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper akt, ki se nanaša na drugo osebo, če se je zahteva obeh oseb nanašala na isti in omejen predmet odločanja. Vendar praviloma področni predpis (npr. PIP) določa, da pritožba neizbranega ne zadrži izvršitve odločbe o izboru. | |||
<br> | <br> | ||
| Vrstica 27: | Vrstica 29: | ||
<comments /> | <comments /> | ||
[[ | [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]] [[Category:Lastnost_stranke]] | ||
Trenutna redakcija s časom 18:40, 20. januar 2023
Zadeva: Aktivna legitimacija za pritožbo zoper odločbo sokandidata
Datum odgovora: 23. 10. 2009, pregled 11. 12. 2022
Vprašanje:
Ali ima pravico do pritožbe zoper odločbo o priznanju pravice osebi A tudi oseba B, če sta oba kandidirala za isto pravico (npr. v postopku izbire sofinanciranja projekta vloži pritožbo en prijavitelj, ki ni uspel, zoper odločitev o izbiri drugega prijavitelja)?
Odgovor:
Pravico do udeležbe v postopku (in posledično pritožbe) ima stranka v posamičnem upravnem postopku, pa tudi druge osebe - zlasti oseba, ki izkaže pravni interes (43. člen ZUP in 229. člen ZUP). Slednji se vedno presoja po določbah področnih predpisov. Organ mora v skladu z 143. členom ZUP pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.
Če je predmet odločanja opredeljen tako, da gre ista pravica v omejenem obsegu (razpisna sredstva, podobno izbira (le ene) osebe za določen položaj) več osebam, imajo neuspeli praviloma izkazan pravni interes tako za vpogled v dokumentacijo izbrane stranke kot vložitev pravnih sredstev zoper akt o izbiri izbranega, saj gre kljub več strankam in izdanim odločbam oz. sklepom za isti postopek oz. isto zadevo.
Zoper odločbo prve stopnje se torej lahko pritoži stranka v postopku, lahko pa tudi stranski udeleženec ali druga oseba z izkazanim pravnim interesom. Stranski udeleženec ima pravico do pritožbe zgolj, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji, če pa ni bil, pa pod pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka 229. člena ZUP (razen, če mu ni pravica do pritožbe izključena po določbi šestega odstavka 143. člena ZUP). Prav tako imata pravico do pritožbe v skladu z tretjim oziroma četrtim odstavkom 229. člena ZUP državni tožilec oziroma višji državni odvetnik. Druge osebe nimajo pravice pritožbe, tudi če z odločbo niso zadovoljne (tako Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 607).
Pri razpisih po Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna (PIP, Ur. l. RS, št. 50/07) je pravica do pritožbe urejena delno drugače kot po ZUP (236. člen ZUP), ravno zaradi izvršljivosti pravice uspelih kandidatov. PIP določa, da lahko vlagatelj vloge pod pogoji v 2. odstavku 231. člena PIP vloži pritožbo, vendar pa ta ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
Pravica (neuspelega) sokandidata do izpodbijanja odločbe izbranega sokandidata je potrjena tudi v sodni praksi (čeprav v kadrovskem oz. natečajnem, ne finančnem oz. razpisnem postopku). Legitimacija za pravno varstvo oz. priznanje pravnega interesa enemu kandidatu je posledica vpliva izbranega kandidata na položaj drugih kandidatov, torej če je predmet razpisa omejen. Po stališču sodišča se rok za vložitev pravnega sredstva (npr. pritožbe ali tožbe) šteje, če (kot je praksa) odločba o izbranem kandidatu ni bila vročena (neuspelim) sokandidatom, od vpogleda v spis (82. člen ZUP) s strani (neuspelega) sokandidata (gl. U 255/2005-10 z dne 18. 4. 2006 in U 1556/2006-27 z dne 13. 10. 2008).
Torej neizbrani prijavitelj/vlagatelj/kandidat ima aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper akt, ki se nanaša na drugo osebo, če se je zahteva obeh oseb nanašala na isti in omejen predmet odločanja. Vendar praviloma področni predpis (npr. PIP) določa, da pritožba neizbranega ne zadrži izvršitve odločbe o izboru.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.