Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna korist, temelječa na področnem (materialnem) predpisu, ki mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]]).<br>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. členu ZUP]] : če je pravni interes izkazan se dovoli vpogled, sicer se zahteva zavrne (ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča (št [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=103%2F10&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne | Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna korist, temelječa na področnem (materialnem) predpisu, ki mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]]).<br>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. členu ZUP]] : če je pravni interes izkazan se dovoli vpogled, sicer se zahteva zavrne (ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča (št [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=103%2F10&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178). <br> | ||
V skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele; v nadaljevanju ZUT) se upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača. <br> | V skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele; v nadaljevanju ZUT) se upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača. <br> | ||
Redakcija: 09:30, 7. december 2022
Zadeva: Vpogled v spis na zahtevo druge osebe
Datum odgovora: 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022
Vprašanje:
Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja?
Odgovor:
Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes (drugi odstavek 82. člena ZUP). Pravni interes je osebna korist, temelječa na področnem (materialnem) predpisu, ki mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. 43. člen ZUP).
O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti po 82. členu ZUP : če je pravni interes izkazan se dovoli vpogled, sicer se zahteva zavrne (ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča (št U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).
V skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele; v nadaljevanju ZUT) se upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.
Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in novele) pa ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane zakonite izjeme, ki to prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.