Pravica do vpogleda v lastne podatke

Zadeva: Pravica do vpogleda v lastne podatke

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 5. 12. 2022

Vprašanje:

Kakšna je pravica posameznika, ki ni stranka postopka po ZUP, do vpogleda v spis v smislu vpogleda v lastne osebne podatke? Ali pravica do vpogleda v lastne osebne podatke prevlada nad pravico do vpogleda v spis po 82. členu ZUP?

Upravljavec osebnih podatkov mora po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, posamezniku omogočiti seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Ali se pri tem ravna po ZUP?

Odgovor:

Po 82. členu ZUP imata pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki stranka in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Če gre za informacije javnega značaja, pa lahko vsakdo, ne glede na določbe tega zakona, ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. Dovoljenost vpogleda v osebne podatke ureja področni zakon, ki se uporablja nadrejeno ZUP.
Posameznik ima po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS, 94/07-UPB1 in novele), ne glede na postopek po ZUP, pravico:
– do vpogleda v katalog zbirke osebnih podatkov;
– do potrditve, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in da se mu omogoči vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
– do posredovanja izpisa osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
– do posredovanja seznama uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
– dobiti informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
– dobiti informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
– do pojasnitve tehničnih oziroma logično-tehničnih postopkov odločanja, če se izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika.

Določbe ZUP se na tem področju uporabljajo smiselno, zato pravica do vpogleda v lastne osebne podatke po ZVOP-1 prevlada nad pravico do vpogleda v spis po ZUP. Po določbah ZUP mora namreč posameznik za vpogled v spis izkazati pravni interes, po ZVOP-1 pa ima posameznik že po zakonu pravico do vpogleda v lastne osebne podatke brez dokazil.

ZUP se uporablja tudi, če področni zakon tega ne določa, vkolikor gre za javnopravna razmerja in postopek v področnem zakonu ni urejen. To velja tudi za pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki kot temeljno človekovo pravico, določeno v tretjem odstavku 38. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91), ki pravi, da ima vsakdo pravico(!) seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica posameznika je konkretizirana v določbi 30. člena ZVOP-1.

Za posredovanje osebnih podatkov se primarno upoštevajo določbe ZVOP-1, za vse ostalo kar v tem zakonu ni določeno, se subsidiarno uporablja ZUP (3. člen ZUP). Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki (delno) ureja 31. člen ZVOP-1. Postopek se začne, če zakon daje pravico ali pravno korist in dovolj je, da za začetek postopka vložnik zahteve zatrjuje, da mu pravica pripada. Zahteva se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec torej ravna v razmerju do stranke kot organ, četudi je sicer oseba zasebnega prava.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...