Iz Upravna Svetovalnica
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
== '''Odgovor:'''<br> == | == '''Odgovor:'''<br> == | ||
Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen|49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span> | Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen|49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span> | ||
Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo. | Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo. | ||
<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span> | |||
<span style="line-height: 1.5em;" />Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">(ZZZDR,</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur. l. RS, št. 69/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom ZZZDR postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span> | |||
<span style="line-height: 1.5em;" />Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span> | |||
''' | Drugič: če pa je skrbnika treba postaviti '''glede na dano pobudo npr. kot nosilca za neznano premoženje, se ta postavi, ''''''torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.''' | ||
Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postvitev skrbnika mrti osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so presnoljive na dediče. | |||
<br> | |||
<br> | <br> | ||
Vrstica 33: | Vrstica 31: | ||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
[[ | [[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] |
Redakcija: 16:26, 19. junij 2014
Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu
Datum odgovora: 15. 6. 2014
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Upravni organ je prejel pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer osebi neznanega bivališča. Gre za začetek postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 127. členom ZUP, se je postopek po uradni dolžnosti tudi začel. Na podlagi pridobljenih podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je ta oseba že dolgo mrtva. Pojavlja se dilema: kakšen akt naj se izda? Posamezna dejanja upravnega postopka so že opravljena, torej je začet upravni postopek po uradni dolžnosti. Da oseba ne živi, je bilo ugotovljeno šele med postopkom – temeljna procesna predpostavka torej ni (niti prej bila) izpolnjena.
Odgovor:
Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, oseba ne more biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Kršitev teh pravil po drugem odstavku 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Brez stranke pa ni postopka. 49. člen ZUP nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.
Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.
V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Prvi odstavek 50. člena ZUP opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).
Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom ZZZDR postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:
Prvič, kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po 129. členu ZUP tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa 127. člen ZUP, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke). V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede. Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. Sicer pa se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po 129. členu ZUP le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.
Drugič: če pa je skrbnika treba postaviti 'glede na dano pobudo npr. kot nosilca za neznano premoženje, se ta postavi, 'torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.
Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postvitev skrbnika mrti osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so presnoljive na dediče.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.