Upravna Svetovalnica:Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu

Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu

Datum odgovora: 15. 6. 2014
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Upravni organ je prejel pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer osebi neznanega bivališča. Gre za začetek postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 127. členom ZUP, se je postopek po uradni dolžnosti tudi začel. Na podlagi pridobljenih podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je ta oseba že dolgo mrtva. Pojavlja se dilema: kakšen akt naj se izda? Posamezna dejanja upravnega postopka so že opravljena, torej je začet upravni postopek po uradni dolžnosti. Da oseba ne živi, je bilo ugotovljeno šele med postopkom – temeljna procesna predpostavka torej ni (niti prej bila) izpolnjena. 

Odgovor:

127. člen ZUP opredeljuje začetek postopek po uradni dolžnosti, ki se uvede in teče v javnem interesu, ko pristojni organ v ta namen opravi kakršnokoli dejanje.

Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, oseba ne more biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Kršitev teh pravil po drugem odstavku 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Brez stranke pa ni postopka. 49. člen ZUP nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku. 

Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo. 

Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/04 in novele).

V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Prvi odstavek 50. člena ZUP opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 204).

Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom  postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.
Glede na dan primer, obstajata dve možni razlagi oz. rešitvi, seveda postavitev skrbnika za poseben primer (v nadaljevanju SPP). Pri tem je potrebno ločiti SPP glede na to za kaj, na kateri podlagi ter iz katerega razloga.

V kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk (analogno kot po 129. členu ZUP tudi v postopkih po uradni dolžnosti). V takem primeru torej se ne gre dalje, ampak naredi v spis le UZ, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja.

Če pa je SPP glede na pobudo potreben za neznano premoženje, se ta postavi, torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, čeprav je prejšnji lastnik mrtev.

Sicer pa na splošno analogno 129. členu ZUP, se v postopku po uradni dolžnosti res ne zavrže pobude (ki ni zahteva) s sklepom, ampak je pa zakonito, da se postopek (v vsakem stadiju) ustavi s sklepom, če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...