Upravna zadeva v javnem interesu

Zadeva: Upravna zadeva v javnem interesu

Datum odgovora: 31. 5. 2009

Vprašanje:

Kdaj se šteje, da gre za upravno zadevo, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari, torej iz področnega zakona ni razvidno, ali se ZUP uporablja ali ne?

Odgovor:

Upravni postopek vodijo določeni organi – kot terjajo 1. člen ZUP, 2. člen ZUP, 3. člen ZUP in 4. člen ZUP – (in ostali členi ZUP), ko odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank na področju upravnega prava. V 2. členu ZUP je upravna zadeva opredeljena v formalnem in materialnem smislu. Če neka zadeva ustreza zadnji opredelitvi, morajo organi postopati po ZUP, čeprav področni zakon upravnega postopka ne odreja. Za upravno zadevo gre, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• o zahtevku stranke oziroma predmetu postopka se odloča,
• predmet odločitve je priznanje ali zavrnitev pravice ali pravne koristi ali naložitev obveznosti ali ugotovitev pravice, pravne koristi ali obveznosti,
• odloča se v posamični zadevi (z znanim ali vsaj individualno določljivim naslovnikom),
• gre za pravico, pravno korist ali obveznost, kot jo opredeljuje materialno upravno pravo,
• pri odločanju se presoja (morebitna) kolizija med javno koristjo in interesi strank/e v postopku.

Poudariti velja, da naj bi bil upravni postopek sicer v prvi vrsti namenjen varstvu javne koristi, čeprav sama – vsaj potencialna – ogroženost javnega interesa ni nujen pogoj za opredelitev zadeve kot upravne. Konstitutivni element upravno-pravnega razmerja je namreč nujno dejstvo, da v tem razmerju oblastni organ s svojo nadrejeno voljo in v skladu z veljavnimi predpisi podrejeni stranki prizna neko pravico ali pravno korist ali ji naloži obveznost (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, str. 50–55, podrobneje str. 44–65).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...