Upravna izvršba zoper tujca

Zadeva: Upravna izvršba zoper tujca

Datum odgovora: 14. 3. 2011

Vprašanje:

Upravni organ (npr. inšpektorat) je tujemu državljanu vročil sklep o plačilu stroškov, ki pa ga v danem roku ni plačal. Kako poteka postopek upravne izvršbe pri tujcih?

Odgovor:

Upravna izvršba pomeni izvršitev denarnih ali nedenarnih obveznosti iz odločbe, ki se opravi zavezancu, če ta v danem roku ne ravna v skladu z odločbo ali sklepom. Izvršba se izvede v zvezi z aktom, ki je bil izdan po uradni dolžnosti, najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti, saj je izpolnitev obveznosti, tudi plačilo stroškov, v javnem interesu.

Drugi odstavek 291. člena ZUP določa, kako se opravi upravna izvršba, za katero je pristojen kakšen drug organ, ne izdajatelj izvršilnega naslova. Pri tem je pomembno, da gre pri sklepu o stroških za denarno obveznost.

V Republiki Sloveniji od 1. 1. 2010 izvršbe za nedavčne denarne obveznosti izvaja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS) v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (Ur. l. RS, št. 40/2009). V tem primeru torej upravni organ, ki je izdal sklep o stroških, pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka skupaj s potrdilom o izvršljivosti sklepa na CURS, le-ta pa postopa po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in novele), izda sklep o izvršbi in vodi postopek izterjave.

Ne ZUP, ne kateri drug področni zakon posebej ne obravnavajo postopka upravne izvršbe, če in ko je dolžnik tujec, zato v tem primeru upravni organ prične postopek, kot bi veljalo za kateregakoli dolžnika. Da je dolžnik tujec, lahko v teku postopka izdaje sklepa in izterjave vpliva le na način vročanja (npr. s povratnico z oznako AR oz. ob neznanem bivališču z javnim naznanilom), pri čemer je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta in nastop izvršljivosti. Izvršbe torej ni mogoče voditi, če vročitev ni opravljena (brez bistvenih napak).

Izterjava oziroma izvršba zoper tujega državljana pa je določena le v ZDavP-2 v delu, ki opredeljuje medsebojno upravno pomoč med državami članicami EU pri izterjavi davkov (tudi stroškov postopka) in izmenjavi podatkov, a le če vrednost dolga presega 1.500 EUR. Vendar je potrebno upoštevati, da gre pri tem za davčne organe ene države, ki vodijo postopke izterjave v korist druge države, če izvršba ne uspe v državi izdaje izvršilnega naslova. Torej - če bi tujec ne plačal dolžnih stroškov in bi ta znesek presegal limitno vsoto, bi lahko davčni organ RS zaprosil za pomoč davčni organ matične države tega tujca (če je iz članice EU) in bi tamkajšnji davčni organ npr. iz premoženja tujca v njegovi državi izterjal dolg v korist RS.

Upravni organ kot izdajatelj sklepa o stroških torej v tem primeru pisno pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka na CURS, pri čemer za ta organ ni pomembno, da je dolžnik tujec; ravna enako kot bi v primeru, če je dolžnik državljan RS. CURS mora v nadaljevanju izdati sklep o izvršbi in izterjati dolg, če je seveda to možno (če ima tujec pri nas sredstva ali premoženje oz. prek pomoči kolegov iz druge države v svoji državi, če je dolg dovolj visok).

Vročanje po 92. členu ZUP določa, da se fizičnim in pravnim osebam v tujini lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Neposredno se vroča preko Pošte Slovenije z roza povratnico. Pri takem načinu vročanja ni zagotovila, da je oseba res prejela dokument osebno in zato lahko kasneje izpodbija izvršitev neplačane globe. Po diplomatski poti se vroča preko Ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih predstavnikov. V tem primeru izvedemo neposredno osebno vročanje z modro vročilnico po ZUP-u. Pogoj je, da je dokument preveden v uradni jezik države od koder tujec prihaja in da se na MZZ pošlje v odprti kuverti, kjer je naslovnik Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Vročanje po 92. členu ZUP, če mednarodna pogodba ne določa drugače, izvajajo neposredno vročanje plačilnih nalogov ali odločb o prekršku sodišča, vendar samo za države, ki so v svoj pravni red prenesle Okvirni sklep Sveta 2005/214 z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Slovenija je to storila z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU, Ur. l. RS, št. 102/2007).

Splošne določbe, obseg pravne pomoči določa 47. člen idr. členi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU), da je pravna pomoč po tem zakonu sodelovanje pristojnih organov Republike Slovenije s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja:
1. v kazenskih postopkih, ki tečejo za kazniva dejanja, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov države prosilke;
2. v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, če je zoper odločbo pristojnega organa dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve;
3. v postopkih iz 1. in 2. točke, ki se vodijo zoper pravne osebe;
4. v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
Drugi odstavek 47. člena ZSKZDČEU določa, da se pravna pomoč izvaja zlasti z vročanjem pisanj in izvedbo preiskovalnih dejanj ter drugih ukrepov za uspešno izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka. Prvi odstavek 48. člena ZSKZDČEU določa, da za pristojne organe iz prvega odstavka prejąnjega člena se štejejo sodišča, državna tožilstva ali upravni organi, zoper katerih odločbe je dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve, ter organi, pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij. Če je po pravu Republike Slovenije za odreditev oziroma izvedbo dejanja oziroma ukrepa v zvezi s postopki iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojno domače sodišče, je za pravno pomoč stvarno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, navedenega v prošnji. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...