Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: '''Umik zahtevka stranke pred uvedbo upravnega postopka == | == '''Zadeva: '''Umik zahtevka stranke pred uvedbo upravnega postopka == | ||
'''Datum odgovora:''' 26. 8. 2011<br> | '''Datum odgovora:''' 26. 8. 2011<br> | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
Stranka poda organu formalno nepopolno vlogo. Organ jo v skladu s 67. členom ZUP pozove k dopolnitvi vloge, stranka pa namesto tega poda izjavo, da zahtevek umika. Kdaj se je upravni postopek začel oziroma uvedel in kako ga organ ustavi v opisanem položaju? | Stranka poda organu formalno nepopolno vlogo. Organ jo v skladu s 67. členom ZUP pozove k dopolnitvi vloge, stranka pa namesto tega poda izjavo, da zahtevek umika. Kdaj se je upravni postopek začel oziroma uvedel (in ali je pri teh izrazih kaka pomenska razlika) in kako ga organ ustavi v opisanem položaju? | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava ZUP v [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]], kjer določa, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP šteje, da je vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, na katerega je dovoljena pritožba. Vendar pa mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava, torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206). | Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava ZUP v [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]], kjer določa, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP šteje, da je vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, na katerega je dovoljena pritožba. Vendar pa mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava, torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206). | ||
V primeru, ko organ stranko pozove k dopolnitvi formalno pomanjkljive vloge in '''stranka namesto dopolnitve vloge poda izjavo, s katero umakne svoj zahtevek, organ ne bo ustavljal postopka, ker ta niti ni bil uveden'''. Zato se kljub izjavi o umiku zahtevka, ki jo stranka poda, osnovni zahtevek s sklepom zavrže v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP kot formalno nepopoln, ker stranka v predpisanem roku ni odpravila pomanjkljivosti. Postopek je namreč lahko začet ali uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. členu ZUP]] | V primeru, ko organ stranko pozove k dopolnitvi formalno pomanjkljive vloge in '''stranka namesto dopolnitve vloge poda izjavo, s katero umakne svoj zahtevek, organ ne bo ustavljal postopka, ker ta niti ni bil uveden'''. Zato se kljub izjavi o umiku zahtevka, ki jo stranka poda, osnovni zahtevek s sklepom zavrže v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP kot formalno nepopoln, ker stranka v predpisanem roku ni odpravila pomanjkljivosti. Postopek je namreč lahko začet ali uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke (poleg pristojnosti organa in popolnosti vloge tudi vsi pogoji po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. členu ZUP]]) za meritorno ugotavljanje, dokazovanje in odločanje v zadevi. | ||
Glede dileme o pomenu izrazov »začet« in »uveden«, češ da gre pri tem za razliko v pomenu, menimo, da to ne drži. V obeh rpimerih gre v procesnem smislu za enak pomen obeh pojmov. Pri branju [[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen|125. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen|127. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#128._.C4.8Dlen|128. člena ZUP]] vidimo, da zakon uporablja oba pojma kot sinonima, ki oba označujeta začetek ugotovitvenega in dokaznega postopka, v katerem se presodi utemeljenost zahteve oziroma izpolnjevanje normativnih obveznosti, ki se zaključi z meritorno odločitvijo (tudi sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti je vsebinska odločitev, gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 182). | Glede dileme o pomenu izrazov »začet« in »uveden«, češ da gre pri tem za razliko v pomenu, menimo, da to ne drži. V obeh rpimerih gre v procesnem smislu za enak pomen obeh pojmov. Pri branju [[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen|125. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen|127. člena ZUP]] (gl. zlasti drugi odstavek, iz katerega izhaja, da ob zavrženju zahteve zaradi neizpolnjene procesne predpostavke postopek sploh ni (bil) uvedene) in [[Zak:ZUP#128._.C4.8Dlen|128. člena ZUP]] vidimo, da zakon uporablja oba pojma kot sinonima, ki oba označujeta začetek ugotovitvenega in dokaznega postopka, v katerem se presodi utemeljenost zahteve oziroma izpolnjevanje normativnih obveznosti, ki se zaključi z meritorno odločitvijo (tudi sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti je vsebinska odločitev, gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 182). | ||
Postopanje organa v primerih, ko stranka po pozivu k dopolnitvi vloge zahteva umik vloge, opisuje soroden prispevek na straneh Upravne svetovalnice z naslovom [http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Umik_vloge_na_zahtevo_stranke_po_pozivu_k_njeni_dopolnitvi Umik vloge na zahtevo stranke po pozivu k njeni dopolnitvi]. | Postopanje organa v primerih, ko stranka po pozivu k dopolnitvi vloge zahteva umik vloge, opisuje soroden prispevek na straneh Upravne svetovalnice z naslovom [http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Umik_vloge_na_zahtevo_stranke_po_pozivu_k_njeni_dopolnitvi Umik vloge na zahtevo stranke po pozivu k njeni dopolnitvi]. | ||
Redakcija: 14:14, 29. avgust 2011
Zadeva: Umik zahtevka stranke pred uvedbo upravnega postopka
Datum odgovora: 26. 8. 2011
Vprašanje:
Stranka poda organu formalno nepopolno vlogo. Organ jo v skladu s 67. členom ZUP pozove k dopolnitvi vloge, stranka pa namesto tega poda izjavo, da zahtevek umika. Kdaj se je upravni postopek začel oziroma uvedel (in ali je pri teh izrazih kaka pomenska razlika) in kako ga organ ustavi v opisanem položaju?
Odgovor:
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava ZUP v 67. členu ZUP, kjer določa, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP šteje, da je vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, na katerega je dovoljena pritožba. Vendar pa mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava, torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
V primeru, ko organ stranko pozove k dopolnitvi formalno pomanjkljive vloge in stranka namesto dopolnitve vloge poda izjavo, s katero umakne svoj zahtevek, organ ne bo ustavljal postopka, ker ta niti ni bil uveden. Zato se kljub izjavi o umiku zahtevka, ki jo stranka poda, osnovni zahtevek s sklepom zavrže v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP kot formalno nepopoln, ker stranka v predpisanem roku ni odpravila pomanjkljivosti. Postopek je namreč lahko začet ali uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke (poleg pristojnosti organa in popolnosti vloge tudi vsi pogoji po 129. členu ZUP) za meritorno ugotavljanje, dokazovanje in odločanje v zadevi.
Glede dileme o pomenu izrazov »začet« in »uveden«, češ da gre pri tem za razliko v pomenu, menimo, da to ne drži. V obeh rpimerih gre v procesnem smislu za enak pomen obeh pojmov. Pri branju 125. člena ZUP, 126. člena ZUP, 127. člena ZUP (gl. zlasti drugi odstavek, iz katerega izhaja, da ob zavrženju zahteve zaradi neizpolnjene procesne predpostavke postopek sploh ni (bil) uvedene) in 128. člena ZUP vidimo, da zakon uporablja oba pojma kot sinonima, ki oba označujeta začetek ugotovitvenega in dokaznega postopka, v katerem se presodi utemeljenost zahteve oziroma izpolnjevanje normativnih obveznosti, ki se zaključi z meritorno odločitvijo (tudi sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti je vsebinska odločitev, gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 182).
Postopanje organa v primerih, ko stranka po pozivu k dopolnitvi vloge zahteva umik vloge, opisuje soroden prispevek na straneh Upravne svetovalnice z naslovom Umik vloge na zahtevo stranke po pozivu k njeni dopolnitvi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.