Osebno vročanje naslovniku v tujini: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 9: Vrstica 9:
V upravnih postopkih je za osebno vročanje predpisana modra ovojnica z vročilnico. Ali je v primeru vročanja v tujino tudi tako in ali je mogoče osebno vročanje pisemskih pošiljk v tujino s pomočjo hitre pošte?  
V upravnih postopkih je za osebno vročanje predpisana modra ovojnica z vročilnico. Ali je v primeru vročanja v tujino tudi tako in ali je mogoče osebno vročanje pisemskih pošiljk v tujino s pomočjo hitre pošte?  


== Odgovor: ==
== Odgovor: ==


Določba 3. odstavka [[Zak:UUP#171._.C4.8Dlen|171. člena UUP]] določa, da se ovojnica za osebno vročanje (predpisana modra ovojnica) uporablja, če je takšen način vročanja v skladu z mednarodnimi poštnimi predpisi. V nasprotnem primeru se osebno vročanje v tujino opravlja neposredno z uporabo mednarodnih poštnih predpisov, to je običajno s povratnico (roza z rdečo AR oznako), toda vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno le, če je naslovnik vročitev na sami povratnici podpisal. Pri povratnici pa ne nastopi fikcija vročitve ob odsotnosti naslovnika na naslovu, kot sicer velja po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. členu ZUP]]. [[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen|92. člen ZUP]] določa, da se osebne vročitve v tujino opravijo neposredno ali po diplomatski poti. Vročanje neposredno na poštnem naslovu v tujini je vsekakor hitrejše, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da poteka po mednarodnih poštnih predpisih, ki pa osebne vročitve ne urejajo na enak način kakor ZUP. Z vidika pravne varnosti stranke je to lahko problematično. Mednarodni poštni predpisi namreč omogočajo osebno vročitev tudi drugim članom gospodinjstva, zato je način, ki je predpisan z ZUP, povsem zakonit, vendar pa lahko tudi dolgotrajen in hkrati neekonomičen v primeru, če je potrebno vročanje večkrat ponoviti. Vročanje v tujino preko hitre pošte ni v nasprotju z ZUP. V [[Zak:ZUP#86._.C4.8Dlen|86. členu ZUP]] je določeno, da je vročitev uspešno opravljena, ko stranka prevzame dokument ter se z njim seznani. Za ZUP je ravno seznanitev bistvenega pomena. V tem pogledu zato vročanje preko hitre pošte ni nezakonito in takšnemu načinu niti ni mogoče nasprotovati. Ključno pri vsem tem je, da se vročitev opravi ter da o tem obstaja dokaz.<br>  
Določba 3. odstavka [[Zak:UUP#171._.C4.8Dlen|171. člena UUP]] določa, da se ovojnica za osebno vročanje (predpisana modra ovojnica) uporablja, če je takšen način vročanja v skladu z mednarodnimi poštnimi predpisi. V nasprotnem primeru se osebno vročanje v tujino opravlja neposredno z uporabo mednarodnih poštnih predpisov, to je običajno s povratnico (roza z rdečo AR oznako), toda vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno le, če je naslovnik vročitev na sami povratnici podpisal. Pri povratnici pa ne nastopi fikcija vročitve ob odsotnosti naslovnika na naslovu, kot sicer velja po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. členu ZUP]]. [[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen|92. člen ZUP]] določa, da se osebne vročitve v tujino opravijo neposredno ali po diplomatski poti. Vročanje po diplomatski poti poteka skladno z mednarodno prakso preko zunanjega ministrstva RS in zunanjega ministrstva države, v kateri živi stranka (države sprejemnice). V tem primeru se, skladno z mednarodno prakso, pisanja z ustreznim prevodom in zaprosilom za vročitev, pošilja odprto - torej ne v zaprti kuverti. Tak način vročanja je lahko dolgotrajen, pri čemer se pojavi tudi vprašanje ekonomičnosti, vendar je potreben zaradi nastopa pravnih učinkov pisanja šele po vročitvi naslovniku. Vročanje neposredno na poštnem naslovu v tujini je vsekakor hitrejše, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da poteka po mednarodnih poštnih predpisih, ki pa osebne vročitve ne urejajo na enak način kakor ZUP. Z vidika pravne varnosti stranke je to lahko problematično. Mednarodni poštni predpisi namreč omogočajo osebno vročitev tudi drugim članom gospodinjstva, zato je način, ki je predpisan z ZUP, povsem zakonit, vendar pa lahko tudi dolgotrajen in hkrati neekonomičen v primeru, če je potrebno vročanje večkrat ponoviti. Vročanje v tujino preko hitre pošte ni v nasprotju z ZUP. V [[Zak:ZUP#86._.C4.8Dlen|86. členu ZUP]] je določeno, da je vročitev uspešno opravljena, ko stranka prevzame dokument ter se z njim seznani. Za ZUP je ravno seznanitev bistvenega pomena. V tem pogledu zato vročanje preko hitre pošte ni nezakonito in takšnemu načinu niti ni mogoče nasprotovati. Ključno pri vsem tem je, da se vročitev opravi ter da o tem obstaja dokaz.<br>


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''  
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''


== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Redakcija: 22:27, 5. junij 2011

Zadeva: Osebno vročanje naslovniku v tujini

Datum odgovora: 6. 6. 2011


Vprašanje:

V upravnih postopkih je za osebno vročanje predpisana modra ovojnica z vročilnico. Ali je v primeru vročanja v tujino tudi tako in ali je mogoče osebno vročanje pisemskih pošiljk v tujino s pomočjo hitre pošte?

Odgovor:

Določba 3. odstavka 171. člena UUP določa, da se ovojnica za osebno vročanje (predpisana modra ovojnica) uporablja, če je takšen način vročanja v skladu z mednarodnimi poštnimi predpisi. V nasprotnem primeru se osebno vročanje v tujino opravlja neposredno z uporabo mednarodnih poštnih predpisov, to je običajno s povratnico (roza z rdečo AR oznako), toda vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno le, če je naslovnik vročitev na sami povratnici podpisal. Pri povratnici pa ne nastopi fikcija vročitve ob odsotnosti naslovnika na naslovu, kot sicer velja po 87. členu ZUP. 92. člen ZUP določa, da se osebne vročitve v tujino opravijo neposredno ali po diplomatski poti. Vročanje po diplomatski poti poteka skladno z mednarodno prakso preko zunanjega ministrstva RS in zunanjega ministrstva države, v kateri živi stranka (države sprejemnice). V tem primeru se, skladno z mednarodno prakso, pisanja z ustreznim prevodom in zaprosilom za vročitev, pošilja odprto - torej ne v zaprti kuverti. Tak način vročanja je lahko dolgotrajen, pri čemer se pojavi tudi vprašanje ekonomičnosti, vendar je potreben zaradi nastopa pravnih učinkov pisanja šele po vročitvi naslovniku. Vročanje neposredno na poštnem naslovu v tujini je vsekakor hitrejše, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da poteka po mednarodnih poštnih predpisih, ki pa osebne vročitve ne urejajo na enak način kakor ZUP. Z vidika pravne varnosti stranke je to lahko problematično. Mednarodni poštni predpisi namreč omogočajo osebno vročitev tudi drugim članom gospodinjstva, zato je način, ki je predpisan z ZUP, povsem zakonit, vendar pa lahko tudi dolgotrajen in hkrati neekonomičen v primeru, če je potrebno vročanje večkrat ponoviti. Vročanje v tujino preko hitre pošte ni v nasprotju z ZUP. V 86. členu ZUP je določeno, da je vročitev uspešno opravljena, ko stranka prevzame dokument ter se z njim seznani. Za ZUP je ravno seznanitev bistvenega pomena. V tem pogledu zato vročanje preko hitre pošte ni nezakonito in takšnemu načinu niti ni mogoče nasprotovati. Ključno pri vsem tem je, da se vročitev opravi ter da o tem obstaja dokaz.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...