Pravica odklonitve pričanja: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
Vrstica 1: Vrstica 1:
=='''Zadeva:''' Izjava na zapisnik in pravica osebe, da odkloni pričanje==
== '''Zadeva:''' Izjava na zapisnik in pravica osebe, da odkloni pričanje ==


'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009
'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009  


---[[Izvirnik:Izjava na zapisnik in pravica osebe, da odkloni pričanje]]
<br>


== '''Vprašanje:''' ==


=='''Vprašanje: '''==
Ali je organ dolžan vsako osebo, ki je vabljena kot priča ali stranka, opozoriti, da lahko odkloni odgovarjanje na vprašanja? Ali se podaja izjave na zapisnik šteje kot zaslišanje? Ali se lahko nezakonito pridobljene dokaze upošteva v upravnem postopku?


Ali je organ dolžan vsako osebo, ki je vabljena kot priča ali stranka, opozoriti, da lahko odkloni odgovarjanje na vprašanja? Ali se podaja izjave na zapisnik šteje kot zaslišanje? Ali se lahko nezakonito pridobljene dokaze upošteva v upravnem postopku?
== '''Odgovor:''' ==


=='''Odgovor: '''==
Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#185._.C4.8Dlen|185. člena ZUP]] mora uradna oseba, ki vodi postopek, pričo vedno predhodno poučiti, kdaj ji ni potrebno pričati oziroma na katera vprašanja lahko odreče odgovor ([[Zak:ZUP#183._.C4.8Dlen|183. člen ZUP]]), vse pa se zapiše v zapisnik o ustni obravnavi. Drugače pa velja glede zaslišanja stranke. Stranka namreč ne sme zavrniti odgovorov na vprašanja, saj je dolžna vseskozi govoriti resnico, četudi njej v breme ([[Zak:ZUP#11._.C4.8Dlen|11. člen ZUP]]). V nasprotnem primeru se lahko po [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. členu ZUP]] postopek obnovi, če je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Vsako&nbsp;»zaslišanje«&nbsp;ali&nbsp;»podaja izjave na zapisnik«&nbsp;je v primeru, da gre za pričanje, zaslišanje prič, ne glede na razmerje priče do stranke, zato je potrebno obvezno razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člena ZUP]]). Na vsako zaslišanje prič je potrebno povabiti tudi stranko in ji s tem omogočiti, da se brani in izpodbija navedbe priče. Če organ tega ne stori, krši temeljno načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]) in stori absolutno bistveno napako (tretja točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]).<br>V zvezi z vprašanjem, ali organ sme oziroma mora upoštevati nezakonito pridobljen dokaz za odločitev o zadevi, sta teorija in sodna praksa neenotni, vendar je večinsko stališče, da prevlada v upravnem postopku predvsem načelo materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]), zato se upošteva tudi nezakonite dokaze, v primeru, da so že pridobljeni.<br>


Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#185._.C4.8Dlen|185. člena ZUP]] mora uradna oseba, ki vodi postopek, pričo vedno predhodno poučiti, kdaj ji ni potrebno pričati oziroma na katera vprašanja lahko odreče odgovor ([[Zak:ZUP#183._.C4.8Dlen|183. člen ZUP]]), vse pa se zapiše v zapisnik o ustni obravnavi. Drugače pa velja glede zaslišanja stranke. Stranka namreč ne sme zavrniti odgovorov na vprašanja, saj je dolžna vseskozi govoriti resnico, četudi njej v breme ([[Zak:ZUP#11._.C4.8Dlen|11. člen ZUP]]). V nasprotnem primeru se lahko po [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. členu ZUP]] postopek obnovi, če je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Vsako »zaslišanje« ali »podaja izjave na zapisnik« je v primeru, da gre za pričanje, zaslišanje prič, ne glede na razmerje priče do stranke, zato je potrebno obvezno razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člena ZUP]]). Na vsako zaslišanje prič je potrebno povabiti tudi stranko in ji s tem omogočiti, da se brani in izpodbija navedbe priče. Če organ tega ne stori, krši temeljno načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]) in stori absolutno bistveno napako (tretja točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]).<br>V zvezi z vprašanjem, ali organ sme oziroma mora upoštevati nezakonito pridobljen dokaz za odločitev o zadevi, sta teorija in sodna praksa neenotni, vendar je večinsko stališče, da prevlada v upravnem postopku predvsem načelo materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]), zato se upošteva tudi nezakonite dokaze, v primeru, da so že pridobljeni.<br>''
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].  


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==


=='''Želite podati svoje mnenje:'''==
<comments />


<comments />
[[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]] [[Category:Načeli_materialne_resnice_in_proste_presoje_dokazov]]
 
[[Kategorija:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]] [[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]

Redakcija: 19:36, 9. december 2010

Zadeva: Izjava na zapisnik in pravica osebe, da odkloni pričanje

Datum odgovora: 31. 5. 2009


Vprašanje:

Ali je organ dolžan vsako osebo, ki je vabljena kot priča ali stranka, opozoriti, da lahko odkloni odgovarjanje na vprašanja? Ali se podaja izjave na zapisnik šteje kot zaslišanje? Ali se lahko nezakonito pridobljene dokaze upošteva v upravnem postopku?

Odgovor:

Po tretjem odstavku 185. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, pričo vedno predhodno poučiti, kdaj ji ni potrebno pričati oziroma na katera vprašanja lahko odreče odgovor (183. člen ZUP), vse pa se zapiše v zapisnik o ustni obravnavi. Drugače pa velja glede zaslišanja stranke. Stranka namreč ne sme zavrniti odgovorov na vprašanja, saj je dolžna vseskozi govoriti resnico, četudi njej v breme (11. člen ZUP). V nasprotnem primeru se lahko po 260. členu ZUP postopek obnovi, če je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Vsako »zaslišanje« ali »podaja izjave na zapisnik« je v primeru, da gre za pričanje, zaslišanje prič, ne glede na razmerje priče do stranke, zato je potrebno obvezno razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP). Na vsako zaslišanje prič je potrebno povabiti tudi stranko in ji s tem omogočiti, da se brani in izpodbija navedbe priče. Če organ tega ne stori, krši temeljno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in stori absolutno bistveno napako (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V zvezi z vprašanjem, ali organ sme oziroma mora upoštevati nezakonito pridobljen dokaz za odločitev o zadevi, sta teorija in sodna praksa neenotni, vendar je večinsko stališče, da prevlada v upravnem postopku predvsem načelo materialne resnice (8. člen ZUP), zato se upošteva tudi nezakonite dokaze, v primeru, da so že pridobljeni.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...