Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu  ==
== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu  ==


'''Datum odgovora:''' 18. 1. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu]]
'''Datum odgovora:''' 18. 1. 2010<br>---[[Izvirnik:Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu]]


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==

Redakcija: 14:31, 8. december 2010

Zadeva: Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

Datum odgovora: 18. 1. 2010
---Izvirnik:Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

Vprašanje:

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"?

Odgovor:

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po 3. členu ZUP namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja.

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po 224. členu ZUP šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu (236. člen ZUP). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  213. členu ZUP.

Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno, torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...