Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka

Zadeva: Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka

Datum odgovora: 31. 5. 2009

---Izvirnik:Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka

Vprašanje:

Prvostopenjski organ je s sklepom zavrgel vlogo, ki je bila vložena po roku, ki je bil določen v materialnopravnem aktu. Stranka je vložila pritožbo zoper sklep, v kateri navaja okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok za oddajo vloge. Drugostopenjski organ je z odločbo ugodil pritožbi stranke, odpravil sklep prvostopenjskega organa in vrnil organu prve stopnje zadevo v obravnavo. Pritožbeni organ meni, da so razlogi zaradi narave stvari zadostni za obravnavo vloge, kljub zamudi. Ali so materialni roki podaljšljivi in opravičljivi?

Odgovor:

Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v 103. členu ZUP in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (Sodba VS RS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997, VS12736) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku 103. člena ZUP so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...