Iz Upravna Svetovalnica
m (Text replace - "<br> ''Upravna " to "<br> ''Upravna ") |
|||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama? | Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama? | ||
=='''Odgovor:'''== | == '''Odgovor:''' == | ||
Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen|56. člena ZUP]].<br> | Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen|56. člena ZUP]].<br> | ||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' | ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' | ||
Redakcija: 21:05, 12. maj 2010
Zadeva: Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca
Datum odgovora: 31. 5. 2009
SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca
Vprašanje:
Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?
Odgovor:
Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka 224. člena ZUP) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek 59. člena ZUP). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku 54. člena ZUP). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek 55. člena ZUP v povezavi z drugim odstavkom 56. člena ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.