Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno, saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni (npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|<u>229. člena ZUP</u>]] idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (20 + 15 dni). | Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno, saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni (npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|<u>229. člena ZUP</u>]] idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (20 + 15 dni). | ||
Navadna vročitev pa lahko v večih primerih | Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija. | ||
<br> | <br> | ||
Redakcija: 20:41, 19. april 2010
Datum odgovora: 10. 12. 2009
SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Navadno vročanje po določbah področnega zakona
Vprašanje:
Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?
Odgovor:
Vročanje pomeni prenos pisanj od organa k drugim udeležencem v postopku. Vročanje ima velik pomen, saj je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta. Šele od vročitve dalje začno teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Poznamo tri načine vročanja in sicer navadno, osebno in posebne primere vročanja. Navadno vročanje poteka tako, da vročevalec vroči pisanje v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika. Osebno vročanje (87. člen ZUP) pa pomeni, da se osebi, kateri je dokument namenjen, dejansko izroči "v roke" naslovniku oziroma če to ni mogoče vročevalec postopa po z zakonsko predpisanem postopku, da nastopi fikcija vročitve.
Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno, saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni (npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi 229. člena ZUP idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (20 + 15 dni).
Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.