Ogled vira Ugotovitev organa o nezakoniti pravnomočni odločbi o predmetu postopka

== '''Zadeva: '''Ugotovitev organa o nezakoniti pravnomočni odločbi o predmetu postopka<br> ==

'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2011, pregled 26. 11. 2022<br>'''<br>'''

== '''Vprašanje:'''  ==

Upravni organ je izdal odločbo, v kateri je napačno odločil o predmetu postopka (npr. datum prenehanja statusa zavarovanca ali podelitev državljanstva pred vrsto let), kljub temu, da so bila dejstva znana že v postopku odločanja. Ker stranka zoper odločbo ni vložila pritožbe, je odločba postala dokončna in pravnomočna. Na kakšen način je mogoče tako napako popraviti po ZUP?

== '''Odgovor:'''  ==

[[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]] pravi, da je odločba dokončna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo, tedaj lahko stranka praviloma prične tudi izvajati pravico. Pravnomočna pa postane odločba, ko se je ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice ali pa so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti ([[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]). 

<br>158. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (URS; Ur. l. RS, št. 33I/1991 in spremembe) pravi, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih&nbsp; in po postopku, ki ga določa zakon. Pravnomočna pravna razmerja je torej mogoče sanirati le v primeru izrednih pravnih sredstev, ki so urejena v ZUP ali v posebnem zakonu. Namen pravnomočnih aktov je doseči njihovo neizpodbojnost in določeno nespremenljivost ter stabilnost, ki pripomore k pravni varnosti in končno k celotnemu družbenemu (pravnemu, socialnemu in ekonomskemu) redu. V postopkovnem smislu je pravnomočnost namenjena izogibanju novim in novim postopkom v isti zadevi (ne bis in idem), pa tudi vezanosti organov na akt, s katerim je bila priznana ali ugotovljena kaka pravica (Jerovšek et. al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 629). 

<br>[[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen|ZUP v 223.členu]] sicer določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, '''vsak čas popraviti pomote v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Vsak čas pomeni, da je odločba s pomoto lahko tudi že pravnomočna. Vendar to velja le za pomote&nbsp;»tehnične«&nbsp;narave, v tem primeru pa gre za zmoto v volji. Tako napako bi se lahko popravilo le z rokovno omejenimi spremembami odločbe v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstvih''' (Breznik et. al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004,&nbsp;str. 679). ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, vendar v takem primeru organ, ki je odločitev sprejel, ne more uporabiti nobenega izmed njih. V tem primeru torej zakonite poti za popravo napake po ZUP s strani organa prve stopnje ni. Le v primeru, ko bi nadzorstveni organ ugotovil, da je bil z odločitvijo očitno prekršen materialni predpis in je bila odločitev sprejeta v obliki odločbe, bi lahko odločbo razveljavil (ne pa tudi spremenil!) po nadzorstveni pravici (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]]).<br>&nbsp; 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />&nbsp; 

[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]] [[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]