Ogled vira Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka

== '''Zadeva:&nbsp;'''<span style="font-size: 21.6px;">Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka</span>  ==

'''Datum odgovora:''' 18. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:'''  ==

Ali lahko organ zahteva plačilo predujma za delo izvedenca in s kakšnim aktom, če ocenjuje, da bo imel težave z izterjavo stroškov zavezanca, ker se bo postopek za zavezanca končan neugodno? Kako morebitno neplačilo predujma vpliva na nadaljnji tek postopka?

== '''Odgovor:'''  ==

<div>V skladu z načelom ekonomičnosti postopka ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) se za ugotovitev relevantnih dejstev oziroma dejanskega stanja praviloma uporabi dokazila, ki ne povzročajo organu ali stranki zamud in nepotrebnih stroškov. Seveda pa lahko uradna oseba po načelu proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki vodi postopek in ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, postavi izvedenca (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člena ZUP]]), '''če oceni, da je izvedenec res potreben za ugotovitev relevantnih dejstev za odločitev glede na določila področnih predpisov'''. Pri tem postavi enega izvedenca ([[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člen ZUP]]), postavljanje več izvedencev pa je dopustno v primeru zapletenih dokazovanj dejanskih stanj ([[Zak:ZUP#196. .C4.8Dlen{{!}}196. člen ZUP]]). Uradna oseba '''pri postavitvi izvedenca izda sklep''', v katerem opredeli njegove naloge in določi rok za izvedbo (prvi odstavek 190. člena ZUP).

Tretji odstavek 189. člena ZUP določa breme stroška izvedbe dokaza z izvedencem oziroma predujem. '''Glede na način začetka''' upravnega postopka velja za predujem stroškov izvedenca naslednje:

1. Kadar '''se postopek začne na zahtevo stranke,''' predujem bremeni tisto stranko, ki je začela postopek oziroma tisto, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza (tudi v primeru več strank) – drugače bremeni v sorazmernem deležu vse stranke (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 331 in nasl.). Uradna oseba s '''sklepom določi, da stranka predujem predhodno založi namesto organa v določenem roku''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#115. .C4.8Dlen{{!}}115. člen ZUP]]). Kolikor organ ne izda sklepa o založitvi predvidenih stroškov med postopkom, stranka ni zavezana k plačilu le-teh do odločitve o stroških po končanju postopka. Obveznost stranke, da plača predujem med postopkom, nastane z vročitvijo omenjenega sklepa. '''Če stranka tega ne stori, se (i) opusti izvedba tega dokaza''' – organ se bo odločil na podlagi drugih dokazov, s katerimi razpolaga - ali '''(ii) ustavi postopek''', razen če je nadaljevanje le-tega potrebno v javnem interesu (glej [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]). Neplačilo predujma pa vendar ne more enoznačno voditi v ustavitev postopka. Praviloma je stranki potrebno omogočiti meritorno odločitev o njenem zahtevku (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_izvedenca_in_breme_predujma_njegovih_stro%C5%A1kov primer] in Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 1. knjiga, str. 711-713).

2. V primeru, da se je '''postopek začel po uradni dolžnosti, krije stroške za izvedenca predhodno organ''' (drugi odstavek 115. člena ZUP). Pri tem se ravna po [[Zak:ZUP#120. .C4.8Dlen{{!}}120. členu ZUP]], in sicer po natančnejših določilih stroškov oz. povračila pričam, izvedencem in tolmačem po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilniku o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05). Strošek izvedenca je v skladu z določili [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člena ZUP]] strošek, ki nastane organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka in gre v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V postopkih po uradni dolžnosti velja, da če se postopek konča za stranko ugodno, nosi stroške organ (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072289 sodba UPRS I U 235/2013 z dne 10. 9. 2013]), če pa se je končal neugodno za stranko, ta nosi stroške, ker ji je organ zaradi protipravnega dejanja naložil obveznost (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111390881 sodba UPRS II U 406/2014 z dne 9. 12. 2015]). Če se postopek ustavi, ker stranka ni ravnala protipravno, stroške krije organ (več str. 696).


Ni pa v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, zaključek postopka oziroma uspeh edino merilo, ali stroške nosi stranka ali organ. Stroški namreč stranko bremenijo tudi, če se postopek za stranko sicer konča ugodno, a ga je povzročila s svojim '''protipravnim''' ravnanjem (npr. če je bilo v postopku ugotovljeno protipravno ravnanje stranke, pa ga je ta sanirala pred izdajo odločbe o odpravi nepravilnosti (inšpekcijski postopki); če je stranka po izvedbi postopka ugotavljanja stalnega prebivališča prijavila prebivališče na novem naslovu; če je v izvršilnem postopku stranka že sama izpolnila obveznost) (prav tam, str. 697-698, prim. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113052144 sodba UPRS IV U 210/2011 z dne 4. 9. 2012]).</div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

[[Category:Stroški postopka]]

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />

[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]