Ogled vira Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje   ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:'''  ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge.&nbsp;

Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP.&nbsp;

Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:'''  ==

Vročanje je ključno dejanje za nastanek pravnih učinkov odločbe, ki se vroča. Pravnim osebam se dokumenti vročajo po fizični ali po elektronski poti. Odločitev o tem načinu vročitve sprejme organ oziroma uradna oseba, pri čemer sledi zakonskim usmeritvam, da se zagotovi učinkovito, hitro in stroškovno ugodno vročitev za organ in za naslovnika (četrti odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Ob tem mora upoštevati še vsebino dokumenta, ki se vroča (npr. v smislu zaščite zasebnosti naslovnika).&nbsp;

Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje stranki zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, če je iz opravičenih razlogov zamudila rok, narok, ali drugu dejanje postopka, ki ga zaradi tega ne more več opraviti. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]). Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP).<br>
<div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen poziv za dopolnitev vloge, zato je organ nepravilno zavrgel njeno zahtevo, ker je napačno sklepal, da se stranka na poziv ni odzvala.&nbsp;

Na tem mestu je pomembno, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111398493 sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016]), zaradi katerih bi lahko sklepali, da je bila vročitev opravljena, ko je naslovnik dokument dejansko dobil. Ker dokument ni bil vročen naslovniku, niti se ta z njim ni mogel seznaniti zaradi napake pri vročanju, velja da dokument naslovniku ni bil vročen.&nbsp;

V navedeni zadevi ne gre prezreti, da je organ stranki pravilno vročil sklep o zavrženju zahtevka, zoper katerega se stranka ni pritožila, zato je sklep postal dokončen in pravnomočen. Kljub napaki oziroma prav zaradi napake organa pri vročanju poziva za dopolnitev bi stranka morala vložiti pritožbo. Ker poziv za dopolnitev stranki ni bil vročen, ni mogla zamuditi roka za odziv. Zato niso izpolnjeni pogoji, da bi uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki temeljno predpostavlja opravičljivost zamude in s tem povezano prekluzijo oprave procesnega dejanja. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba zavreči. Glede na to, da je bil predlog vložen po izteku pritožbenega roka, kar tudi sicer odkazuje na verjetno zamudo osemdnevnega subjektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje, če bi bile okoliščine drugačne, predloga tudi po vsebini stvari ni mogoče obravnavati kot pritožbe.&nbsp;

<br></div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]