Ogled vira Pogovor:Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

<noinclude>Comments on [[Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici]]
<comments />
----- __NOEDITSECTION__</noinclude>

== TONE said ... ==

<div class='commentBlock'>
odločba je bila izdana od zavoda  ta pa je ravnal v nasprotju z zakonom.organ 1. in 2. stopnje zavoda se je pred izdajo odločbe posvetoval kako zavreči obnovitveni postopek in gatako 1. in 2. stopenjski organ tudi zavrgel ,imam pisno dokazilo kako je to delovalo po e. pošti

--TONE 07:28, 5. maj 2011 (CEST)
</div>
== TONE said ... ==

<div class='commentBlock'>
odločba je bila izdana od zavoda  ta pa je ravnal v nasprotju z zakonom.organ 1. in 2. stopnje zavoda se je pred izdajo odločbe posvetoval kako zavreči obnovitveni postopek in gatako 1. in 2. stopenjski organ tudi zavrgel ,imam pisno dokazilo kako je to delovalo po e. pošti.ali je možna razveljavitev te odločbe.

--TONE 07:43, 5. maj 2011 (CEST)
</div>
== tone said ... ==

<div class='commentBlock'>
odločba ki jo je izdal zavod ima krivo vsebino vendar jaz za to takrat nisem vedel in nisem koristil pravni pouk,tako je postala pravnomočna.kasneje sem za krivo vsebino izvedel in podal za obnovo postopka ,pa je sodišče obnovo zavrglo . vprašanje:ali imam kakšno možnost da se postopek obnovi.

--tone 07:52, 5. maj 2011 (CEST)
</div>
== FUantonp said ... ==

<div class='commentBlock'>
Če stranka v roku ne vloži pritožbe, pa uveljavlja napako organa, češ da je vsebina odločitve napačna glede na pravo dejansko stanje, se lahko že dokončna in pravnomočna odločba izpodbija samo z zakonom določenimi izrednimi pravnimi sredstvi. Za napačno dejansko stanje je predvidena le obnova postopka po 260. členu ZUP, a le za dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, pa jih stranka ali organ nista poznala (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 219); razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP pa samo, če bi šlo zaradi neskladja med dejanskim stanom in rabo materialnega prava za napačno uporabo slednjega. Vendar so tudi ta izredna pravna sredstva vezana na rok, tako mora stranka predlagati obnovo v enem mesecu, odkar je izvedela za nova dejstva, a največ do treh let po dokončnosti odločbe (263. člen ZUP), razveljavitev pa je možna le v enem letu od vročitve (277. člen ZUP).
Kolikor pa je stranka vedela za določena dejstva že ob izdaji odločbe  in ni pravočasno vložila pritožbe ali ni v roku podala predloga oz. ni bilo možno v zakonskem časovnem okviru  voditi postopka z izrednim pravnim sredstvom, sta organ in stranka vezana na izdano določbo. V danem primeru se torej pravnomočno razmerje šteje za nespremenljivo.

--[[Uporabnik:FUantonp|FUantonp]] 20:10, 1. junij 2011 (CEST)
</div>