Ogled vira Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca

== '''Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca<br>'''  ==

Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:'''  ==

Upravni organ v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, izda odločbo, s katero stranki nalaga neko obveznost (npr. lastniku psov njihovo obvezno cepljenje). Ker stranka obveznosti ne izpolni prostovoljno,&nbsp;izda&nbsp;sklep o dovolitvi izvršbe, v kateri zagrozi z denarno kaznijo, po preteku določenega roka pa še več sklepov, s katerimi izreka denarno kazen. Sklepov o denarni kazni organ še ni poslal v&nbsp;prisilno izterjavo davčnemu organu. Po preteku roka iz zadnjega sklepa organ prejme dopis, v katerem zavezanec prosi za odpis plačila denarne kazni, z obrazložitvijo, da ni več zavezan, saj ni (več) lastnik predmeta postopka (pse je&nbsp;podaril drugi osebi). Kako naj ravna upravni organ?&nbsp; 

Kako mora ravnati organ v primeru, ko je zavezancu izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži ter predloži dokazilo, da je obveznost izpolnjena (npr. gostinski lokal, v zvezi s katerim je tekel celotni postopek, je zaprt - s tem je obveznost izpolnjena), hkrati pa v pritožbi navaja razloge, zaradi katerih ni izpolnil z odločbo odrejenih ukrepov (kar je posledično privedlo do upravne izvršbe)? Ali lahko uradna oseba v tem primeru ravna po 293. členu ZUP in postopek po uradni dolžnosti ustavi (saj je odločba izvršena), ali je potrebno zavreči tudi pritožbo zoper sklep o izvršbi, saj ta ni bila vložena iz razlogov po 292. členu ZUP? 

== '''Odgovor:'''  ==

Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa&nbsp;pred tem naložene obveznosti ni&nbsp;izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in&nbsp;2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila&nbsp;dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu. 

Namen izrekanja denarnih&nbsp;kazni&nbsp;v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca,&nbsp;ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več)&nbsp;stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino).&nbsp;Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s&nbsp;prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že&nbsp;izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu. <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o&nbsp;določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo&nbsp;izvršbo ustaviti&nbsp; (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]). 

Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka.&nbsp;'''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti'''&nbsp;'''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga'''&nbsp;'''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti'''&nbsp;'''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak'''&nbsp;'''je treba (novega)'''&nbsp;'''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.'''&nbsp;Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega)&nbsp;zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku),&nbsp;se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).&nbsp; 

V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr.&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, '''se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže.''' <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;dovoljena le zoper sklep o izvršbi&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo.&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments /> 

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Lastnost_stranke]]