Ogled vira Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka'''  ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp;uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;

== '''Vprašanje:'''  ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:'''  ==
<p style="text-align: justify;">Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180).&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).</p>
<p style="text-align: justify;">Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.</p>
<p style="text-align: justify;">Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon.&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;">[[Category:Umik zahteve]]
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].</p>

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />