Ogled vira Sklep ali odločba

== '''Zadeva: '''Sklep ali odločba - V USKLAJEVANJU<br>  ==

'''Datum odgovora:''' 12. 10. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:'''  ==

Zakaj v nekaterih predpisih zasledimo, da zahtevo s sklepom zavrnemo in ne zavržemo oziroma zavrnemo z odločbo? Na primer 5. odstavek 55. člena ZDavP-2 določa, da če pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, se s sklepom zavrne posebno prilogo iz drugega odstavka tega člena.

== '''Odgovor:'''  ==

Posebej pomembno je, da se odločbo kot tip akta razlikuje tudi od sklepov, kaj šele od nepravnih aktov. To velja dodatno, ker je mogoče ponekod zaslediti, da področni predpisi določijo naziv »sklep«, ki je po ZUP prihranjen za formalne in praviloma vmesne oziroma delne odločitve, za meritorno odločbo (na primer v šolstvu, športu in zdravstvu). Taka praksa je zelo zavajajoča, saj so med meritornimi odločbami (in sklepi oziroma drugače poimenovanimi posamičnimi upravnimi akti) ključne razlike. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 394).

Razlika med odločbo in sklepom po ZUP ali Zakonu o upravnem sporu ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1], Ur. list RS, št. 105/06 in nasl.) je sicer ključna v več elementih, zlasti v pravni posledici glede pravnega varstva glede (ne)dovoljenosti in (ne)suspenzivnosti pri/tožbe. '''Toda če področni zakon (na davčnem področju zakon o obdavčenju ali ZDavP-2) kot nadrejen ZUP izrecno določa izdajo »sklepa«, čeprav za vsebinsko odločitev, se izda akt, ki nosi naziv sklep.'''

V primeru 55. člena in še nekaterih podobnih (npr. glede zavarovanja - 111. člen) ZDavP-2 glede izdaje sklepa pa je (lahko) '''razlog v določanju te vrste akta, se pravi sklepa, čeprav gre sicer za meritorno/vsebinsko odločitev, a se ne odloča o glavni stvari (tj. obdavčenju), ko gre za stransko odločitev glede na celoto predmeta postopka'''. Tedaj se zahtevek s sklepom zavrne (ne zavrže!) ali se mu ugodi, ker še ostaja nerešena glavna stvar postopka (npr. določitev (vračila) trošarine), o čemer se pa običajno (kasneje) izda odločbo oz. pri obračunavanju davkov zaradi posebnosti ZDavP-2, že obračun obvelja za izvršilni naslov. Namreč glede na 5. odstavek 55. člena ZDavP-2 ali npr. 52. člen ZDavP-2, se naprej odloča o ne/dovoljenosti prepoznega davčnega obračuna ali neizpolnjevanju pogojev za samoprijavo ali naknadno predložitev davčnega obračuna, nato pa šele glede same obdavčitve, lahko tudi prek npr. davčnega inšpekcijskega nadzora.

Glede na 5. odstavek 55. člena ZDavP-2 torej '''zakon pravilno določa prav izdajo sklepa tudi v smislu sistemske ureditve po ZUP in ZUS-1 kljub vsebinski presoji pogojev za (dovoljeno in pravočasno) samoprijavo'''. Samoprijava davčnega obračuna niti ni klasičen zahtevek, ampak je le oblika davčnega obračuna, ki je hkrati vloga in »samoodločba« (svoj izvršilni naslov brez nujne odločbe FURS, razen če se odločba izda v sklopu nadzora ali tudi npr. odločenega/obročnega plačila davka), pri čemer ob odločanju po 5. odstavku 55. člena ZDavP-2 še ni določena sama obdavčitev. Zahtevka po 5. odstavku 55. člena ZDavP-2 ne štejemo kot zahtevek za upoštevanje določene osnove in drugih elementov za obračun/obdavčitev, pač pa kot zahtevek za podajo davčnega obračuna izven predpisanega roka s samoprijavo. O (pogojih za) samoprijavi(o) se odloča s sklepom. To pa tudi pomeni, da potem za tak sklep veljajo podrejeno določbe ZUP o sklepu in ne odločbi, npr. da zoper sklep ni pritožbe, razen če jo zakon (področni ali ZUP) izrecno dovoli za določeno vrsto sklepa. Primer, ko je zoper sklep dovoljena pritožba, je pritožba zoper sklep po prej navedenem 111. členu ZDavP-2. &nbsp;

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />

[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]