Ogled vira Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu in rok za njeno vložitev

== '''Zadeva: '''Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu in rok za njeno vložitev – v urejanju  ==

'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:'''  ==

Stranka je prejela odločbo upravnega organa (npr. Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, AKOS), ki je v upravnem postopku dokončna. Z odločbo je stranki naložena obveznost, ki jo mora izpolniti v roku petih dni. Stranka namerava zoper dokončno odločbo sprožiti upravni spor in vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe. Rok za sprožitev upravnega spora je 30 dni od vročitve odločbe, s katero je bil končan postopek.&nbsp;

V kakšnem roku je treba vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, glede na to, da je izpolnitveni rok krajši kot rok za vložitev tožbe? Ali bi bila zahteva za izdajo začasne odredbe, ki ni vložena v roku petih dni, ampak v roku za vložitev tožbe, zavržena kot prepozna? Ali je zahtevo za izdajo začasne odredbe treba vložiti skupaj s tožbo?&nbsp;
== '''Odgovor:'''  ==

Upravni spor je sodni postopek, ki ga izvršuje pristojno sodišče, razen če za posamezno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo (157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]). V upravnem sporu se '''presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov''' in pomeni sodni nadzor nad izvrševanjem upravne funkcije in s tem varstvo pravnega položaja posameznika (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 279-280).

'''Upravni spor se sproži s tožbo, ki jo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta''' (prvi odstavek 28. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu], ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele), s katerim je bil končan postopek (tj. od vročitve dokončnega akta, glej [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izredna_pravna_sredstva_po_ZUP_in_vplivanje_na_rok_za_spro%C5%BEitev_upravnega_spora primer 1]). Pri tem '''sama tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena''' (prvi odstavek 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), je pa mogoče v upravnem sporu '''z začasno odredbo bodisi zadržati izvršitev izpodbijanega upravnega akta bodisi urediti stanje glede spornega pravnega razmerja le za čas trajanja postopka v upravnem sporu,''' torej od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe (glej drugi in tretji odstavek 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]). Sodišče na tožnikovo zahtevo '''odloži izvršitev izpodbijanega akta''' do izdaje pravnomočne odločbe, '''če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda''' (drugi odstavek 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1], t. i. neprava oziroma odložitvena začasna odredba), pri čemer mora sodišče pri odločanju (skladno z načelom sorazmernosti) upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Pri tem je bistveno, da gre za škodo v smislu '''negativnih posledic izvršitve izpodbijanega upravnega akta,''' ki izhajajo iz razmer stranke, torej ob upoštevanju '''njenih subjektivnih okoliščin''' (Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435114 I Up 221/2019] z dne 8. 1. 2020). Stranka mora v zahtevi '''verjetno utemeljiti''' nastanek težko popravljive škode (Sklep UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446835 IV U 189/2019-8] z dne 17. 10. 2019), saj zgolj z golimi trditvami ta verjetnost ni izkazana (Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429841 I Up 61/2019] z dne 17. 4. 2019). Po tretjem odstavku 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] lahko tožnik zahteva tudi izdajo začasne odredbe za '''začasno ureditev stanja '''glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (t. i. prava oziroma ureditvena začasna odredba).

Kot izhaja iz 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1], '''zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta vloži tožnik, ki to kot stranka torej ni, če ni vložene najprej oziroma hkrati tudi tožbe. Vložena tožba''' v upravnem sporu je zato '''procesna predpostavka''' za odločanje o začasni odredbi, postopek odločanja o začasni odredbi pa je akcesoren postopku odločanja o glavni stvari v upravnem sporu (npr. glede zavrženja tožbe in posledično tudi zahteve za izdajo začasne odredbe glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113061563 I Up 281/2013] z dne 12. 9. 2013 in Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111433493 I Up 166/2019] z dne 9. 10. 2019).&nbsp;

Sicer je smiselno, da se zaradi nesuspenzivnosti tožbe zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta zahteva ne kasneje kot ob tožbi, tudi z vidika zatrjevanja verjetnosti nastanka škode, vendar je ne glede na navedeno z vidika pravočasnosti '''začasno odredbo dopustno zahtevati hkrati s tožbo ali po vložitvi tožbe vse do pravnomočnosti odločitve o tožbi''' ([https://cip.gov.si/media/2553/pb-vsebina-02-2020-v4.pdf Mojca Muha, Začasne odredbe, Pravosodni bilten št. 2/2020, str. 145]). Zahtevo za izdajo začasne odredbe je mogoče tudi umakniti, dokler sodišče o njej ne odloči, to pa ni ovira za vložitev '''nove zahteve''' do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, če nova zahteva ni dejansko in pravno enaka prejšnji (prav tam, str. 154). Smisel navedene ureditve je, da si stranka svoj pravni položaj lahko z začasno odredbo kot preventivnim varstvom začasno izboljša vse do pravnomočne odločbe v upravnem sporu (Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-11518 I Up 122/2008] z dne 3. 4. 2008).&nbsp;

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je tako dopustno vložiti ob sami tožbi oziroma tudi kasneje, vse do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, '''ne glede na siceršnji paricijski rok''' (npr. 5 dni). Nadalje je treba upoštevati, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena (32. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), če ta do vložitve tožbe še ni izvršen. '''Neupoštevanje izdanega upravnega akta po poteku paricijskega roka je (ne glede na sprožitev upravnega spora) nezakonito.''' Sodišče s sklepom odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe v sedmih dneh od prejema predloga (peti odstavek 32. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pri čemer je zoper sklep v treh dneh dovoljeno vložiti pritožbo.&nbsp;

Po poteku paricijskega roka, v opisanem primeru šesti dan po vročitvi odločbe, četudi v upravnem sporu oziroma o začasni odredbi v tem času še ni bilo odločeno, nastopi podlaga za izvršbo dokončne odločbe, če naložena obveznost ni bila izpolnjena. V primeru '''izdaje sklepa o izvršbi''' ima stranka tako še po [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. členu ZUP]] možnost &nbsp;'''pritožbe, ki se nanaša zgolj na samo izvršbo''' in ne na odločbo, ki se izvršuje oziroma ob vloženi tožbi po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] možnost vložiti '''predlog za odlog izvršbe.'''

[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]
[[Category:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]]





<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />