Ogled vira Preverjanje podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc drugih državnih organov oziroma organov samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil

== '''Zadeva: Preverjanje podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc drugih državnih organov oziroma organov samoupravne lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil<br>'''  ==

'''Datum odgovora:''' 22. 11. 2011, pregled 22. 1. 2023<br> 

== '''Vprašanje:'''  ==

Aktivna stranka (vlagatelj) se v vlogi opredeli, da izpolnjuje zahtevane pogoje po področni zakonodaji (npr. pogoj registracije v Republiki Sloveniji na dan oddaje vloge). Ali mora v takem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, na podlagi določila tretjega odstavka 139. člena ZUP preveriti podatke iz uradne evidence (npr. AJPES), če navedbe stranke držijo? Ali bi lahko tretji odstavek 139. člena ZUP tolmačili, tako, da uradna oseba po tretjem odstavku omenjenega člena postopa zgolj takrat, ko je to potrebno za razjasnitev zadeve in pri tem ni zavezana da vsak podatek, ki ga stranka navede v vlogi in o katerem se vodi uradna evidenca, preveri?<br> 

== '''Odgovor:'''  ==

Po temeljnem načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]) je ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, ki vplivajo na zadevo, nujna pred izdajo odločbe s stopnjo gotovosti (verjetnost zadošča le izjemoma, ko tako zakon izrecno predvidi), zato morata biti ugotovitveni in dokazni postopek učinkovita (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 153).<br>V skladu z omenjenim načelom materialne resnice in preiskovalnim načelom (inkvizicijsko maksimo) je uradna oseba odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov, potrebnih za odločanje o predmetu postopka. Uradno osebo lahko in morajo zanimati ne samo dejstva, ki jih navajajo stranke in drugi udeleženci, temveč vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev po materialnem zakonu (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 419). <br>Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. členu ZUP]] (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen|66. člena ZUP]]). Prvi odstavek 92. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP], v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člena ZUP]], jasno opredeljuje, da si uradna oseba, ki vodi postopek in ima možnost vpogleda v uradno evidenco, podatek priskrbi neposredno sama, saj se od stranke ne zahteva, naj predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje pridobi organ (izraz načela ekonomičnosti, [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen|14. člen ZUP]]). Kadar pa uradna oseba nima možnosti vpogleda v uradno evidenco, mora te podatke pridobiti na podlagi zahteve, posredovane drugemu organu (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnostih in nosilci javnih pooblastil), ki upravlja z zaprošenimi podatki, in sicer v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge stranke. Zaprošeni organ mora podatke posredovati takoj ali najkasneje v roku 15 dni. Zakon določa, da mora organ sam pridobiti podatke iz lastnih ali drugih uradnih evidenc in ne zahtevati od same stranke, da predloži ustrezno dokumentacijo k vlogi, ki je pomembna za dokazovanje odločilnih dejstev. Izjemoma to ne velja, če stranka sama izrecno poda potrebne podatke ali prepove organu pridobivanje teh podatkov. Stranki tudi ni treba (ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih aktov) vlogi prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih, če lahko ta dejstva pred organom izkaže z osebnim dokumentom ali drugo javno listino (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 245).<br>V našem primeru je uradna oseba, kot nosilec ugotavljanja in dokazovanja dejstev, dolžna ugotoviti resnično stanje stvari in tako zadostiti temeljnemu načelu materialne resnice. Odvisno od okoliščin konkretne upravne zadeve lahko poveri zaupanje dokazom, ki jih je predložila stranka in&nbsp;odloči na tako ugotovljenem dejanskem stanju. Kadar pa jih&nbsp;slednja ne predloži ali pa uradna oseba meni, da je potrebno izvesti še druge dokaze (npr. tudi preveriti podatke v uradni evidenci), izvede ugotovitveni in dokazni postopek, in šele takrat sprejme odločitev. Uradna oseba sama usmerja potek ugotovitvenega postopka, v odvisnosti od izkazanega dejanskega&nbsp;in njenega subjektivnega prepričanja v resničnost stanja stvari, zato odgovor na izpostavljeno dilemo ni enoznačen, saj je ravnanje uradne osebe pogojeno s prej omenjenim. Posledično velja, da v vsakem primeru ne bo potrebno preverjati podatkov iz uradne evidence, kot tudi da se uradna oseba ni dolžna a priori zanašati na podatke, ki jih predloži stranka. 

<br> 

<br> 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' 

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments /> 

[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]