Ogled vira Določitev obveznosti z isto odločbo kot ureditev neizvršene obveznostne odločbe za prejšnje obdobje?

== '''Zadeva: '''Določitev obveznosti z isto odločbo kot ureditev neizvršene obveznostne odločbe za prejšnje obdobje?  ==

'''Datum odgovora:''' 14. 1. 2014, pregled 8. 12. 2022<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>

== '''Vprašanje:'''  ==

V področni zakonodaji je določeno, da je stranka določeno pravico iz odločbe dolžna opraviti v določenem časovnem obdobju. Po preteku tega obdobja se začne na isti način izvrševati nova odločba, za novo obdobje. Po pretečenem obdobju se ugotovi, da stranka obveznosti iz pretekle odločbe ni opravila v celoti. <br> 

Ali v tem primeru obstaja možnost odprave nepravilnosti tako, da pristojni organ stranki sedaj (takoj) naloži poleg rednih obveznosti, še neizpolnjene obveznosti iz preteklega obdobja? Ali je to nesmiselno, saj je preteklo obdobje že mimo?<br> 

== '''Odgovor:'''  ==

<span style="line-height: 1.5em;">Izvršljiva oz. dokončna oz. pravnomočna odločba, s katero se je v upravnem postopku ugotovila in priznala določena pravica/naložila določena obveznost, pravno učinkuje in tudi organ ne more zanikati pravnega učinka odločbe niti pravice/obveznosti (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 434 in povezane).&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span> 

Izvršljivost odločb je opredeljena v področnem zakonu (npr. v inšpekcijskih zadevah praviloma takoj z vročitvijo), po&nbsp;[[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]]&nbsp;pa je odločba izvršljiva, če organ na podlagi področnega zakona (ali ZUP) ne določi drugače, z dokončnostjo.&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">Izvršljivost je lastnost odločbe, ki zavezuje tistega, na katerega se nanaša, ki izpolnitvi naložene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve, če zavezanec prostovoljno ne bi izpolnil z dispozitivom odločbe naložene obveznosti (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 448).</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;Kadar je postopek tekel v javnem interesu, je izvršitev odločbe posebej pomembna, saj gre za zaščito javne koristi.&nbsp;Zato je treba </span>'''sproti poskrbeti za izvršitev izvršljivih odločb'''<span style="line-height: 1.5em;">, kot določa&nbsp;</span>[[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">.</span> 

Nadalje je v zadevi pomembno poudariti, da se '''v isti zadevi, kot je bilo že odločeno, ne izdaja nove odločbe (niti delno), '''sicer bi šlo za nedopusten poseg v že odločeno (gl. četrto točko prvega odstavka&nbsp;[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]], pravilo ''ne bis in idem'',&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">prim. tudi&nbsp;</span>[[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]&nbsp;in&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">158. člen Ustave RS, več v Šturm et al., Komentar Ustave RS-Dopolnitev A, 2011).&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru se zato v prvotno odločbo ne posega, ne glede na to, ali je rok za izvršitev že potekel in ali so bile obveznosti izpolnjene, saj tudi v danem položaju po ZUP ni določenega izrednega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko posegali v takšne pravnomočne oz. izvršljive odločbe s podanimi okoliščinami.&nbsp;</span> 

Čeprav je v konkretnem primeru tako prva odločba določena za neko obdobje, nova pa za nadaljnje obdobje, medtem ko se obe nanašata na isto stranko in temeljita na isti pravni podlagi, v teh dveh zadevah '''NE gre za isto stvar'''. Zato se '''vzporedno vodita postopka izvršbe prve odločbe in izdaja nove odločbe za nadaljnje obdobje'''.&nbsp;V tem primeru je bistveno to, da stranka ni izpolnila obveznosti določene v odločbi v preteklem obdobju, s čimer bi udejanila namen odločbe. Zato iskati načine, kako v tekočem letu ukrepati, da bi bila izpolnjena obveznost za nazaj, pomeni delovanje prek zakona (''praeter legem''), saj takšen ukrep v zakonu izrecno ni opredeljen.<br> 

Zato menimo, da je bolj smiselno, da bi presegli dano situacijo, v prihodnje ukrepati poleg navedenega tako, da se preuči še naslednje ukrepe: 

*prisiliti stranko k izpolnitvi obveznosti sukcesivno tudi&nbsp;prek kazenskih določb (npr. z naložitvijo plačila globe za prekršek), če to dopuščata področni zakon (ali v inšpekcijskih zadevah tudi neposredno po 38. členu ZIN); 
*kolikor se pričakuje pri dotični stranki neizpolnjevanje obveznosti tudi v bodoče, je v odločbah smiselno naložiti stranki redno (npr. mesečno) poročanje glede poteka izpolnjevanja tekočih obveznosti in s tem možnost takojšnjega ukrepanja, po zaznavi kršitve (tako upravnopravno kot po ZIN ali področnem zakonu še&nbsp;prekrškovno); 
*<span style="line-height: 1.5em;">kolikor bo stranka kršitve ponavljala, osnovati morebitne strožje ukrepe - če tega področni zakon ne dopušča, razmisliti o novelaciji v tej smeri.</span>


<br> 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments /> 

[[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]