Ogled vira Možnost sprožitve upravnega spora s strani upravnega organa glede pristojnosti in ukrepanja drugega organa

&nbsp;

== '''Zadeva: '''Možnost sprožitve upravnega spora s strani upravnega organa glede pristojnosti in ukrepanja drugega organa  ==

'''Datum odgovora:'''&nbsp;10. 1. 2011, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:'''  ==

Organ A je sprožil kompetenčni spor z organom B pri organu, ki je obema nadrejen (pri področnem ministrstvu). Pristojni organ je izdal sklep, s katerim je določil, kateri organ je pristojen, vendar se z odločitvijo&nbsp; ne strinja organ A. Na sklepu je naveden pouk, da pritožba zoper sklep o določitvi pristojnosti ni dovoljena, ampak je dovoljen upravni spor. Postavlja se vprašanje, ali je smotrno zoper sklep vložiti upravni spor glede na to, da je bilo v prvem primeru pojasnjeno, da kot upravni organ, ta ne more vložiti upravnega spora, kljub dejstvu, da ima izdani sklep pravni pouk, ki napotuje na to ravnanje?

V drugem primeru je organ A je, zaradi neizdane pozitivne odločbe drugega upravnega organa B,&nbsp;področnemu ministrstvu kot&nbsp;nadzorstvenemu organu, ki nadzoruje delo organa B, predlagal, da odpravi odločitev&nbsp;organa B oz. temu naloži ukrepanje oz. izdajo pozitivne odločbe z naložitvijo obveznosti stranki. Po oceni organa A naj bi namreč organ B moral ukrepati, kar organ utemeljejuje tudi s poznavanjem področne zakonodaje, saj oba organa&nbsp;veže ista (oba organa sta npr. inšpektorata,&nbsp;ki nadzirata izvrševanje istega zakona, ali pa je en organ Policija in drugi notranji inšpektorat)&nbsp;.&nbsp;Nadzorstveni organ - ministrstvo&nbsp;je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo odpravo akta organa B. Organ A&nbsp;ocenjuje, da nadzorstveni organ pri tem ni upošteval pravih dejstev. Ali lahko organ A vloži tožbo v upravnem sporu zoper odločbo nadzorstvenega organa?

== '''Odgovor:'''  ==

Z začetkom rabe [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] s 1. 1. 2007 (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele) ni več mogoče v upravnem sporu izpodbijati sklepa, s katerim je pristojni upravni organ odločil v sporu o pristojnosti (z ZUS-1 je bil razveljavljen tretji odstavek [[Zak:ZUP#27._.C4.8Dlen|27. člena ZUP]]). Če je pouk o pravnem sredstvu (tu v sklepu o določitvi pristojnosti) napačen (v tem primeru očitno, saj tožba v upravnem sporu zoper ta sklep ni dopustna), se ravna po splošnih pravilih in ne napačnem pouku v konkretnem aktu. Napačen pouk o pravnem sredstvu v nasprotju z zakonom namreč ne more ustvariti dodatnega ali drugačenega pravnega varstva, kot to izhaja iz zakona. '''To pomeni, da v prvem primeru organ A ali organ B&nbsp;niti stranka odločitve o določitvi pristojnosti ne moreta izpobijati s tožbo, saj je nenazadnje upravni spor namenjen presoji zakonitosti upravne odločitve o materialnopravni pravici ali obveznosti, ne pa procesni predpostavki, tj. pristojnosti upravnega organa. Če bo organ A vložil tožbo, bo zavržena kot nedopustna sama po sebi, ker ni dovoljena nobenemu subjektu.'''

Poleg tega&nbsp;lahko '''v upravnem sporu pravice in pravne interese uveljavljajo le stranke in ne organi.''' Organi namreč niso nosilci pravic, pravnih koristi&nbsp;in obveznosti, temveč imajo določene pristojnosti in pooblastila, zato jim ni zagotovljeno pravno varstvo&nbsp;kot strankam&nbsp;(prim. sklep Upravnega sodišča U 1717/2008-12 z dne 1. 8. 2008). Le stranka, ki meni, da je bila z odločitvijo prizadeta, lahko v upravnem sporu izpodbija (praviloma meritorni) akt v dokočno zaključeni upravni zadevi, katerega nezakonitost pa lahko utemeljuje tudi na kršitvi pravil o pristojnosti (glej Breznik et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, 2008, str. 513).

V primerih, ki jih določa ZUS-1 (18. člen), je lahko tožnik v upravnem sporu poleg stranke in stranskega udeleženca le še zastopnik javnega interesa, to je državni organ (npr. državno pravobranilstvo)&nbsp;ali druga oseba. En državni organ od drugega ne more uveljavljati postopanja oziroma sprožiti upravnega spora, tudi če je domnevno v javnem interesu (glej VS SRS U 790/92-2 z dne 11. 2. 1993). Tako narekuje načelo samostojnosti (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#12._.C4.8Dlen|12. člen ZUP]]). O&nbsp;delovanju državnega pravobranilca/stva po ZUS-1 gl. tudi v&nbsp; Androjna in Kerševan (Upravno procesno pravo, 2006, str. 683, saj celo zastopnik javnega interesa lahko vloži tožbo le na podlagi posebnega pooblastila Vlade). '''Organ A torej ne more izsiliti ukrepanja organa B, še zlasti ne v nasprotju s presojo nadzorstvenega organa organa B. Tudi taka tožba bi bila po ZUS-1 zavržena zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije in tudi pravnega interesa za tožbo oz. odpravo določitve nadzorstvenega organa.'''<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />

[[Kategorija:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]