Ogled vira Obračun stroškov v postopku po uradni dolžnosti s poudarkom na odvzetih vzorcih pri inšpekcijskem nadzoru

== '''Zadeva:&nbsp;Obračun stroškov v postopku po uradni dolžnosti s poudarkom na&nbsp;odvzetih vzorcih pri inšpekcijskem nadzoru'''  ==

'''Datum odgovora:''' 9. 9. 2011 Pregled 23. 11. 2022

== '''Vprašanje:'''  ==

Kako se obračunavajo stroški v postopku po uradni dolžnosti&nbsp;po ZUP in zlasti po&nbsp;Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. list RS, 56/2002 in novele) v povezavi z ZUP, če je postopek začet po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave in je v postopku ugotovljeno, da ni kršitve? 

Pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov ima inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, v skladu z 19. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele), tudi pooblastilo "brezplačno" vzeti vzorce blaga ali materialov in opreme za potrebe preiskav. V drugem odstavku 31. člena ZIN pa je najti določbo, ki pravi, da stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti, trpi organ. Ali navedeni zakonski določbi pomenita, da organ ni dolžan povrniti stroškov oziroma ali je to odvisno od končnega rezultata postopka ter ali bi morali zavezancem v primeru ugotovljenih neskladnosti potem zaračunavati še stroške dela inšpektorja (dnevnice, kilometrine itd.)? 

== '''Odgovor:'''  ==

Stroške inšpekcijskega postopka določa [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) v 31. členu, '''določbe ZUP se&nbsp;uporabljajo podrejeno'''. Področje postopka inšpekcijskega nadzora ureja&nbsp; in je kot posebni upravni postopek praviloma urejen s posebnimi pravili, v drugih vprašanjih, ki jih na posameznih upravnih področjih (npr. inšpekcijski nadzor) posebni upravni postopki ne urejajo, pa pride v poštev za reševanje splošnih postopkovnih vprašanj Zakon o splošnem upravnem postopku (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33 – 35). 

'''Stroške po ZIN, ki so bili nujni '''za ugotovitev dejstev, trpi zavezanec, če se v postopku ugotovi nepravilnosti oziroma pomankljivosti in se izda odločba o ukrepih. '''Velja načelo uspeha v postopku''', kot to izhaja že iz osnovnih pravil ZUP glede postopkov po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen|113. člen ZUP]]), a je posebnost ZIN, da poudarja upravičenost obračuna le stroškov, ki so&nbsp;»nujni«&nbsp;(v Jerovšek, Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 185). '''Potni stroški uradnih oseb, stroški, nastali pri odvzemu vzorcev ipd., tako sodijo med posebne stroške postopka.''' Glede vprašanja, ali bi morali zaračunavati zavezancem ob ugotovljenih neskladnostih še stroške dela (npr. potni stroški inšpektorjev) se neposredno upošteva ZUP, saj ZIN tu nima posebnih določb, ki bi urejale to vprašanje. V drugem odstavku [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen|<font color="#0066cc">113. člena ZUP</font>]] določa, da so potni stroški uradnih oseb stroški postopka, ki se obračunajo v primeru postopka po uradni dolžnosti, če je končan za stranko neugodno, njej v breme (če pa se postopek konča ugodno, se ti stroški ne obračunavajo in bremenijo organ, ki je postopek vodil). Če organ ne postopa tako, je v nekaj primerih tudi že Računsko sodišče pri nadzoru ugotovilo nezakonito in nesmotrno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Menimo, da za drugačno stališče, češ da naj bi bili npr. potni stroški inšpektorjev kot uradnih oseb del materialnih stroškov organa&nbsp;in se ne bi obračunavali v posamični zadevi, ker je npr. pri inšpekcijskem nadzoru delo na terenu po naravi stvari običajno, ni podlage v ZUP. Če na določenem področju res velja neka posebnost, se ZUP&nbsp;ne uporablja samo, če področni zakon npr. bremenitev potnih stroškov uradnih oseb uredi drugače. Neobračunavanje potnih stroškov uradnih oseb, tudi dnevnic, če so izdane za nadzor specifičnega oz. vnaprej opredeljenega zavezanca (po prijavi ali programu nadzora), je po praksi Računskega sodišča RS tudi '''v nasprotju s pravili smotrne porabe javnih sredstev'''. 

Če se inšpekcijski postopek ustavi po prvem odstavku 28. člena ZIN – tj. v primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, in inšpektor postopek ustavi, torej po načelu uspeha&nbsp;trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Organ trpi&nbsp;stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti. Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, pa trpi stroške postopka prijavitelj. Stroški se odmerijo (oziroma se ugotovi, da niso nastali) v odločbi ali sklepu o ustavitvi postopka oziroma posebnem sklepu o stroških. 

Analogno ZIN določa obračun stroškov tudi [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO4703.html <font color="#800080">Zakon o davčnem postopku</font>] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in novele). Po tem zakonu se zavezancu povrnejo vsi stroški po načelih nujnosti, uspeha in sorazmernosti, torej vsi iz tistega dela postopka oz. nadzora, kjer ni ugotovljena odgovornost/napaka zavezanca (oz. je opozorilo upoštevano) in ki niso bili nujni (npr. zavezanec kljub temu, da se je postopek končal zanj neugodno v polovici predmeta nadzora, plača&nbsp;le pol potnih stroškov inšpektorja, a če je šel nadzirat zavezanca v Koper (zaradi nepristranskosti) npr. inšpektor iz Maribora,&nbsp;se lahko upošteva samo stroške od najbližje izpostave/OE organa do zavezanca, torej KP-KP in ne MB-KP). Temelj za tako tolmačenje je tudi '''načelo sorazmernosti''', ki je opredeljeno v določbi 7. člena ZIN, ki za bistvo načela postavi usklajenost ukrepa, ki ga izreče inšpektor, s ciljem, ki ga nek predpis daje. Z ukrepom mora tako posegati le v določenem omejenem obsegu, ki je nujen za zagotovitev nekega stanja. S tem inšpektor uporablja za stranko ugodnejše ukrepe do te mere, da se z njimi doseže tudi namen predpisa in zaščita javnega interesa. 

ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, res&nbsp;daje podlago za "brezplačen" odvzem vzorcev, kar pa se v luči ostalih določb ZIN in ZUP vendar tolmači tako, da se v primeru (delne) ustavitve postopka, torej zaključka v korist stranke, '''stroške zavezanca pri dajanju vzorcev šteje med stroške postopka in torej obračunajo '''po 31. in 28. členu ZIN ter [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen|114. členu ZUP]], [[Zak:ZUP#115._.C4.8Dlen|115. členu ZUP]], [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. členum ZUP]] in [[Zak:ZUP#119._.C4.8Dlen|119. členu ZUP]]. Torej velja '''načelo uspeha v postopku, kar izhaja že iz osnovnih pravil ZUP v postopkih začetih po uradni dolžnosti, posebnost ZIN pa je, da poudarja upravičenost obračuna le stroškov, ki so nujni'''.'''''Tako '''se zavezancu njegove stroške (npr. nastale z odvzemom vzorca) povrne, če je postopek ustavljen, vendar ne samodejno''', ampak v skladu s [[Zak:ZUP#116._.C4.8Dlen|116. členom ZUP]] na njegovo zahtevo, organ pa naj bi ga pozval k priglasitvi morebitnih stroškov za obračun še pred zaključkom postopka. Določbo 19. člena ZIN tako razumemo kot pooblastilo inšpektorju, zato da zadeva, opredeljena kot postopek po uradni dolžnosti in zato postopek uveden in voden&nbsp;v javnem interesu, teče&nbsp;čim hitreje in nemoteno oz. brez odlašanja, ki bi ga lahko povzročilo prerekanje o založitvi stroškov vzorčenja, ne pa kot fiksen strošek zavezanca ne glede na uspeh v postopku.&nbsp;&nbsp; 

<br> 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' 

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments /> 

[[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]
[[Category:Stroški_postopka]]