Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku

Iz Upravna Svetovalnica

Redakcija dne 12:54, 24. junij 2024 od PoloncaKovac (Pogovor/komentar | prispevki) (→‎Odgovor:)
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku

Datum odgovora: 5. 12. 2010, pregled 27. 11. 2022

Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek (inšpektor)

Vprašanje:

Po ZUP se lahko, kadar narava stvari to dovoljuje, povabljenemu omogoči, da namesto osebne prisotnosti na ustni obravnavi poda pisno izjavo do določenega dne. Vendar pa ZUP obvezno predpisuje ustno obravnavo, ko je treba zaslišati priče ali izvedence.

Ali je z vidika zagotavljanja udeležbe stranke (npr. v inšpekcijskem postopku) dopustno, da organ razpiše ustno obravnavo, pričam pa glede na lastno presojo o naravi stvari dovoli, da se odločijo, ali se bodo udeležile naroka ali podale pisno izjavo? Na primer, organ bi lahko priči že v vabilu postavil vprašanja, na katera bi priča pisno odgovorila, če bi se odločila za ta način podaje izjave.

Ali v primeru, da omenjena interpretacija ne zdrži, velja možnost pisne opredelitve le za stranko oz. zavezanca za ostale udeležence pa ne?

Kako je s pridobivanjem izjav prič v drugih postopkih (npr. prekrškovnem postopku)?

Področni zakon (npr. ZP-1) določa, da se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ali je v hitrem prekrškovnem postopku mogoče razumeti smiselno uporabo ZUP tako, da bi organ pozval priče k pisni izjavi namesto razpisa ustne obravnave, s čimer se ne bi uporabile določbe ZUP o naroku iz posebnega ugotovitvenega postopka?

Odgovor:

Po tretjem odstavku 71. člena ZUP lahko organ prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto, da bi prišel osebno, če seveda to dovoljuje narava stvari. Ta člen je splošen in velja za vse faze upravnega postopka. Po drugi strani pa je v prvem odstavku 154. člena ZUP določeno, da uradna oseba, ki vodi postopek, mora razpisati ustno obravnavo v tistih zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi ali kadar je treba opraviti ogled, ali zaslišati priče in izvedence. Določbe o zaslišanju prič so pri tem specialne in tako prednostno uporabljive.

Upoštevaje tudi temeljno načelo zaslišanja stranke, po katerem ima stranka ves čas postopka pravico sodelovati v postopku, saj na ta način brani svoj interes (9. člen ZUP), in temeljno načelo materialne resnice, po katerem ima stranka pravico sodelovati pri razčišenju dejanskega stanja (8. člen ZUP), bi v dvomu organa pri določitvi načina pridobivanja izjave (torej ali pisno po pošti ali ustno na obravnavi), svetovali, naj se opravi ustno soočenje, torej ustna obravnava. Poleg tega četrta točka tretjega odstavka 146. člen ZUP daje stranki pravico, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Zaradi zagotovitve možnosti, da stranka lahko izvaja to pravico, mora uradna oseba, ki vodi postopek, praviloma razpisati ustno obravnavo (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 433). Ravno v inšpekcijskem postopku, kjer gre za poseg v zavezančev pravni položaj, bi moral organ tako praviloma dati možnost stranki soočenja z navedbami prič, in to ne le pisno, temveč tudi v živo s prisotnostjo obeh na obravnavi.

Kar se tiče možnosti pisne opredelitve iz 71. člena ZUP, ta velja tudi za pričo in ne le za stranko, vendar naj se ta možnost uporabi takrat, ko so stvari v postopku res jasne, na način, da so navedbe stranke in ugotovitve organa skladne.

Zakon o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.) v 58. členu določa, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila ZUP. Tako se v hitrem prekrškovnem postopku uporablja ZUP (v določbah 138. do 209. člena) tudi v ugotovitvenem in dokaznem prekrškovnem postopku pred upravnimi organi, toda smiselno. Organ bi tako v prekrškovnem postopku moral dati kršitelju/stranki možnost soočanje z bremenilnimi izjavami oz. podatki prič in razpisati ustno obravnavo.



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...