Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku
Datum odgovora: 5. 12. 2010, pregled 27. 11. 2022
Vprašanje:
Po ZUP se lahko, kadar to dovoljuje narava stvari pusti povabljenemu (npr. stranki, priči), da do določenega dne poda pisno izjavo namesto, da pride osebno na ustno obravnavo. Po drugi strani pa ZUP določa obligatornost razpisa ustne obravnave, med drugim tudi, ko je potrebno zaslišati priče ali izvedence. Ali je z vidika zagotavljanja strankine (zavezančeve) udeležbe (npr. v inšpekcijskem postopku) dopustna interpretacija, po kateri sicer organ razpiše ustno obravnavo, pričam pa glede na lastno presojo o naravi stvari prepusti odločitev ali se bodo udeležile naroka ali pa bodo podale pisno izjavo o zadevi (npr. organ bi lahko priči že v vabilu na obravnavo zastavil nekatera vprašanja, potem pa bi priča nanje pisno odgovorila, če se odloči na ta način podati izjavo). Ali v primeru, da omenjena interpretacija ne zdrži, velja možnost pisne opredelitve le za stranko oz. zavezanca za ostale udeležence pa ne? Kako je s pridobivanjem izjav prič v drugih postopkih (npr. prekrškovnem postopku)? Področni zakon (npr. ZP-1) namreč določa, da se glede tega vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ali je npr. v hitrem prekrškovnem postopku moč razumeti smiselno uporabo ZUP na ta način, da bi organ pozval priče k pisni izjasnitvi in ne bi razpisoval ustne obravnave in se torej ne bi uporabile določbe ZUP, ki se nanašajo na narok iz posebnega ugotovitvenega postopka?
Odgovor:
Po tretjem odstavku 71. člena ZUP lahko organ prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto, da bi prišel osebno, če seveda to dovoljuje narava stvari. Ta člen je splošen in velja za vse faze upravnega postopka. Po drugi strani pa je v prvem odstavku 154. člena ZUP določeno, da uradna oseba, ki vodi postopek, mora razpisati ustno obravnavo v tistih zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi ali kadar je treba opraviti ogled, ali zaslišati priče in izvedence. Po našem mnenju so določbe o zaslišanju prič specialne in tako prednostno uporabljive. Če upoštevamo tudi temeljno načelo zaslišanja stranke, po katerem ima stranka ves čas postopka pravico sodelovati, saj na ta način brani svoj interes (9. člen ZUP), in temeljno načelo materialne resnice, po katerem ima stranka pravico razčistiti dejansko stanje (8. člen ZUP), bi v dvomu organa pri določitvi načina pridobivanja izjave (torej ali pisno po pošti ali ustno na obravnavi), svetovali, naj se opravi ustno soočenje, torej ustna obravnava. Poleg tega četrta točka tretjega odstavka 146. člen ZUP daje stranki pravico, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Zaradi zagotovitve možnosti, da stranka lahko izvaja to pravico, mora uradna oseba, ki vodi postopek, praviloma razpisati ustno obravnavo (glej Breznik et al, ZUP s komentarjem, 2008, str. 433). Ravno v inšpekcijskem postopku, kjer gre za poseg v zavezančev pravni položaj, bi moral organ dati možnost stranki soočenja z navedbami prič, in to ne le pisno, temveč tudi v živo s prisotnostjo obeh na obravnavi.
Kar se tiče možnosti pisne opredelitve iz 71. člena ZUP po našem mnenju ta velja tudi za pričo in ne le za stranko, vendar naj se ta možnost uporabi takrat, ko so stvari v postopku res jasne,na način, da so navedbe stranke in ugotovitve organa skladne.
Področni Zakon o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, in nadalj.) v 58. členu pravi, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila ZUP. Tako se v hitrem prekrškovnem postopku uporablja ZUP (v določbah 138. do 209. člena) tudi v ugotovitvenem in dokaznem prekrškovnem postopku pred upravnimi organi, toda smiselno. Menimo, da bi organ v prekrškovnem postopku moral dati kršitelju/stranki možnost soočanja z bremenilnimi izjavami oz. podatki prič in razpisati ustno obravnavo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.