Vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 22. 5. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku 

Vprašanje:

251. člen ZUP določa, da lahko pritožbeni organ, če je pritožba utemeljena, vrne zadevo v nov postopek prvostopenjskemu organu ali pa sam reši zadevo. Od katerih meril je odvisno, kako bo organ postopal v posamičnem primeru?

Odgovor:

Pritožba in druga pravna sredstva so namenjena preverjanju zakonitosti izdanih upravnih aktov, tako v materialnopravnem kot procesnem smislu oziroma glede pravilnega in popolnega dejanskega stanja, pravilne uporabe materialnega prava in spoštovanja bistvenih postopkovnih pravil (glej zlasti drugi odstavek 237. člena ZUP).

Prvi in drugi odstavek 251. člena ZUP urejata pooblastila organa druge stopanje v zvezi s pritožbo, ki so usmerjena v to, da ta organ lahko sam odloči o (sporni) upravi zadevi in tako dokončno konča upravni postopek ali pa vrne zadevo v nov postopek na prvo stopnjo, zlasti če je treba dopolniti ugotovitveni postopek. Namen teh pooblastil je sicer, da drugostopenjski organ sam odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v prvostopenjskem postopku in dokončno vsebinsko odloči o pritožbi, če je to možno. To lahko stori bodisi tako, da po odpravi pomanjkljivosti pritožbo zavrne, bodisi tako, da spremeni izpodbijano odločbo in jo nadomesti s svojo. Drugostopenjski organ lahko tudi sam dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, če ugotovi nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, bistvene kršitve pravil postopka, ter nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo izrek izpodbijane odločbe. ZUP ne omejuje, katere bistvene kršitve pravil postopka je mogoče odpraviti, zato mora drugostopenjski organ odpraviti vse relativne in absolutne bistvene kršitve, ki jih je možno odpraviti na drugi stopnji.

Kadar pa bi odprava pomanjkljivosti zahtevala ponovitev celotnega ali bistvenega dela prvostopenjskega postopka, kar bolj ekonomično opravi organ prve stopnje (npr. že zaradi sedeža, bližjega lokaciji bivališča ali sedeža stranke oziroma nepremičnine, ki je predmet postopka), je smiselno, da te pomanjkljivosti odpravi organ prve stopnje. Tretji odstavek 251. člena ZUP zato omogoča organu druge stopnje, da odpravi prvostopenjsko odločbo brez dokončne odločitve o zadevi in jo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Ta možnost se uporabi torej, kadar organ druge stopnje oceni, da bo organ prve stopnje hitreje in učinkoviteje odpravil pomanjkljivosti postopka. Organ druge stopnje mora to presojo obrazložiti, pri čemer upošteva načela ekonomičnosti (14. člen ZUP), varstva pravic strank (7. člen ZUP) in razumno trajanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 608 in 609).

Pri tem se večkrat pojavijo težnje, da naj bi se ZUP v tem delu spremenil (npr. tako predlogi Varuha človekovih pravic in Državnega sveta RS v letih 2017 (tudi po Letnem poročilu za to leto) in 2018), naj 251. člen ZUP določi obvezno meritorno rešitev pritožbe na ravni pritožbenega organa, brez vračanja prvi stopnji. Za to pa sistemsko ni podlage, saj je funkcija pritožbe vendar kontrola zakonitosti ravnanja prvostopenjskega organa, ne pa da bi drugostopenjski organ nadomeščal prvostopenjskega, sploh ob napakah slednjega. Pritožbena funkcija je med drugim (o tem več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023) namreč tudi izražena kot povratna informacija med pristojnimi organi, saj prek pritožbe drugostopenjski organ dobi sliko (ne)učinkovitosti pravil področnega prava (za kar je pristojen v smislu oblikovanja predpisov na področju), prvostopenjski organ pa prek utemeljene pritožbe, posebej vrnjene v novo odločanje, dobi vodilo in se (na)uči, kako mora ravnati ne le v posamičnem, ampak vseh istovrstnih primerih. Nadalje empirični podatki (glej npr. stran Upravna statistika, podatki za drugostopenjsko odločanje, 2024) ne podpiraje teze, naj bi organi druge stopnje večino zadev z utemeljenimi pritožbami vračali v nov postopek, temveč rešijo sami meritorno.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...