Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 22. 1. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?
Odgovor:
Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).
Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti (21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava (v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. Odlok je veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve.
Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje.
O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s 6. členom ZUP.
V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. ) lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (2. odstavek 276. člena ZUP). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudisodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: