== Zadeva: Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

Datum odgovora: 27. 11. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?

Odgovor:

Uredba o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov, tj. ZUP, Zakona o državi upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov, ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote. UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, ko opravljajo upravne naloge. Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. Zakon o lokalni samoupravi, samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov, zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt (Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...