Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Kritje stroškov tolmača v postopku, ki je bil začet na predlog stranke - "V USKLAJEVANJU"
Datum odgovora: 2. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Stranka si je na ustno obravnavo, ki je bila začeta na predlog le-te, pripeljala tolmača. Tolmač je po obravnavi račun izdal upravnemu organu. Ali je potrebno račun zavrniti s sklepom, ali zadostuje le dopis?
Odgovor:
62. člen ZUP v 7. odstavku določa, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti.
Za tolmače se uporabljajo določbe ZUP, ki veljajo za izvedence (198. člen ZUP). Tolmači v upravnem postopku delujejo kot izvedenci za jezik, ki ga stranka ne zna oziroma ne more razumeti. Tolmači tekom postopka ne nudijo vsebinske pomoči uradnim osebam, pač pa je njihova naloga prevajanje ali tolmačenje iz slovenskega jezika v tuj jezik in obratno. Za razliko od izvedenstva, ki je v pravni teoriji dokazno sredstvo, se tolmačenje kategorizira le kot strokovno pomoč v postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 365). Glej primer: Vloga tolmača v upravnem postopku.
Upravni postopek se skladno z 125. členom ZUP lahko začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Razlika med enim in drugim je v tem, da se v upravnem postopku lahko odloča tako o pravicah in pravnih interesih, kot tudi o obveznostih strank v upravnih zadevah in drugih javnopravnih stvareh (prav tam, str. 13). V kolikor stranka (fizična ali pravna oseba), želi v upravnem postopku uveljavljati posamezno javnopravno pravico oziroma interes, se bo tak postopek praviloma začel na zahtevo stranke, saj je uveljavljanje te pravice, strankina odločitev.
Prvi odstavek 190. člena ZUP narekuje, da tolmača določi uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. O določitvi tolmača je treba izdati pisni sklep. Organ s tolmačem ne sklene pogodbe, ampak je pravno razmerje, iz katerega izhajajo pravice in obveznosti v zvezi s tolmačenjem, vzpostavljeno z omenjenim sklepom. Na predpisan način postavljen tolmač je v vlogi strokovnega pomočnika organa, ne stranke. Zato kot tolmača ne moremo šteti osebe, ki jo stranka pripelje s seboj kot pomoč pri komunikaciji, če jo organ s sklepom ne določi kot tolmača (takrat bi bilo praviloma v vlogi strokovnega pomočnika stranke, gl. 61. člen ZUP). V tretjem odstavku 190. člena ZUP pa je določeno, da mora stranka imeti možnost, da se sama izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec oziroma tolmač.
Tolmača lahko v upravni postopek povabi tudi stranka sama, vendar ga mora, kot rečeno, organ postaviti v položaj kot tolmača s pisnim sklepom (prav tam, str. 367).
'113. člen ZUPnalaga stranki v primeru, da je postopek začet na zahtevo, da sama pokrije stroške tolmača, ki so nastali tekom upravnega postopka (glej Sklep VSL II Cp 127/2021 z dne 15.2.2021)'. V prvem odstavku 119. člena ZUP je določeno, da imajo tolmači pravico do plačila za opravljeno storitev. Pokritje takih stroškov je bolj podrobno določeno v 19. členu Pravilnika o stroških v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 86/05), ki navaja, da se v postopkih, ki so začeti na zahtevo stranke in je le ta vplačala predujem predvidenih stroškov, stroški tolmača izplačajo iz tega zneska, preostanek pa se po končnem obračunu skupnih stroškov vrne stranki (glej primer: Postavitev izvedenca in breme predujma njegovih stroškov).
Povračilo stroškov morajo zahtevati tolmači tekom tolmačenja, sicer to pravico izgubijo. Uradna oseba, ki vodi postopek jih mora na to opozoriti. Znesek povračil s sklepom ugotovi organ, ki vodi postopek. Hkrati tudi določi, kdo jih mora plačati. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
O vprašanjih iz drugega odstavka 226. člena ZUP, ki se nanašajo na postopek, mora organ, ki vodi ta postopek, izdati sklep. Ti sklepi se zaradi narave vsebinskega odločanja o pravici oziroma obveznosti, štejejo med upravne akte. Primeri takih vprašanj so med drugimi tudi vprašanja stroškov postopka. Tak sklep se izda tudi v primerih, ko posamezne določbe ZUP izrecno ne zahtevajo izdaje, vendar je potrebno odločiti o vprašanjih, ki se pojavijo tekom postopka, ter se o njih ne odloča z odločbo (prav tam, str. 518-522).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.