Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Za zagotovitev temeljnega načela o varstvu pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ZUP]]) in temeljnega načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) v upravnem postopku je predvideno posebno redno pravno sredstvo - pritožba zoper odločbo prve stopnje. | Za zagotovitev temeljnega načela o varstvu pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ZUP]]) in temeljnega načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) v upravnem postopku je predvideno posebno redno pravno sredstvo - pritožba zoper odločbo prve stopnje. | ||
Pravica pritožbe zoper izdano odločbo na prvi stopnji je ena temeljnih pravic, zagotovljena prek 25. člena [http:// | Pravica pritožbe zoper izdano odločbo na prvi stopnji je ena temeljnih pravic, zagotovljena prek 25. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (Ur. l. RS, št. 33/91-l in novele). Tako se pravica uresničuje neposredno na podlagi Ustave, način uresničevanja (protokol) pa je urejen v ZUP (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 121-125). | ||
Z novelo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007126&stevilka=6415 ZUP-E] (Ur. l. RS, št 126/2007) se uvede v zakon nov institut in sicer odpoved pravici do pritožbe. Ta princip sicer v upravnem postopku ni povsem nov, saj ga v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj že ureja področni [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakon o graditvi objektov] (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in novele). Odpoved pravici do pritožbe pomeni tudi odpoved pravici do sodnega varstva v upravnem sporu, kar pomeni, da odpoved sega tako na področje ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), kot tudi pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). | Z novelo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007126&stevilka=6415 ZUP-E] (Ur. l. RS, št 126/2007) se uvede v zakon nov institut in sicer odpoved pravici do pritožbe. Ta princip sicer v upravnem postopku ni povsem nov, saj ga v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj že ureja področni [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakon o graditvi objektov] (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in novele). Odpoved pravici do pritožbe pomeni tudi odpoved pravici do sodnega varstva v upravnem sporu, kar pomeni, da odpoved sega tako na področje ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), kot tudi pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). | ||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
Pravici do pritožbe se lahko stranka odpove le v zadevah, v katerih se postopek začne in tudi teče na zahtevo stranke, ne pa v postopkih začetih ali nadaljevanih po uradni dolžnosti, kar izhaja iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229.a člena ZUP]]. Tako se lahko oseba odreče tej pravici po vročitvi odločbe, razen če zakon določa drugače, sicer dejanje nima pravnega učinka. Kadar pa gre za enostavne upravne zadeve in zadeve manjšega pomena ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. člen in 218. člen ZUP]]) in je udeležena samo ena stranka, je odpoved pravici možna tudi pred vročitvijo odločbe (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 613-615). | Pravici do pritožbe se lahko stranka odpove le v zadevah, v katerih se postopek začne in tudi teče na zahtevo stranke, ne pa v postopkih začetih ali nadaljevanih po uradni dolžnosti, kar izhaja iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229.a člena ZUP]]. Tako se lahko oseba odreče tej pravici po vročitvi odločbe, razen če zakon določa drugače, sicer dejanje nima pravnega učinka. Kadar pa gre za enostavne upravne zadeve in zadeve manjšega pomena ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. člen in 218. člen ZUP]]) in je udeležena samo ena stranka, je odpoved pravici možna tudi pred vročitvijo odločbe (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 613-615). | ||
Prvi odstavek 6. člena [http:// | Prvi odstavek 6. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz navedene ureditve torej izhaja, da je pritožba procesna predpostavka za upravni spor, kar pomeni, da če se ji nekdo odpove, posledično izgubi tudi pravico do tožbe. Odpoved pravici do pritožbe ima torej enake posledice, kot če oseba ni vložila pritožbe ali pa jo je vložila prepozno.<br> | ||
<br> | <br> | ||
Redakcija: 20:53, 20. december 2022
Zadeva: Odpoved pravici do pritožbe tudi odpoved tožbi v upravnem sporu
Datum odgovora: 31. 5. 2009
Vprašanje:
Ali odpoved pravici do pritožbe pomeni avtomatsko tudi odpoved pravici do tožbe v upravnem sporu oz. nadaljnjim pravnim sredstvom, za katere je (bila) pritožba v upravnem postopku procesna predpostavka?
Odgovor:
Za zagotovitev temeljnega načela o varstvu pravic strank in javnih koristi (7. člen ZUP) in temeljnega načela zakonitosti (6. člen ZUP) v upravnem postopku je predvideno posebno redno pravno sredstvo - pritožba zoper odločbo prve stopnje.
Pravica pritožbe zoper izdano odločbo na prvi stopnji je ena temeljnih pravic, zagotovljena prek 25. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-l in novele). Tako se pravica uresničuje neposredno na podlagi Ustave, način uresničevanja (protokol) pa je urejen v ZUP (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 121-125).
Z novelo ZUP-E (Ur. l. RS, št 126/2007) se uvede v zakon nov institut in sicer odpoved pravici do pritožbe. Ta princip sicer v upravnem postopku ni povsem nov, saj ga v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj že ureja področni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in novele). Odpoved pravici do pritožbe pomeni tudi odpoved pravici do sodnega varstva v upravnem sporu, kar pomeni, da odpoved sega tako na področje ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), kot tudi pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
Pravici do pritožbe se lahko stranka odpove le v zadevah, v katerih se postopek začne in tudi teče na zahtevo stranke, ne pa v postopkih začetih ali nadaljevanih po uradni dolžnosti, kar izhaja iz prvega odstavka 229.a člena ZUP. Tako se lahko oseba odreče tej pravici po vročitvi odločbe, razen če zakon določa drugače, sicer dejanje nima pravnega učinka. Kadar pa gre za enostavne upravne zadeve in zadeve manjšega pomena (214. člen in 218. člen ZUP) in je udeležena samo ena stranka, je odpoved pravici možna tudi pred vročitvijo odločbe (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 613-615).
Prvi odstavek 6. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz navedene ureditve torej izhaja, da je pritožba procesna predpostavka za upravni spor, kar pomeni, da če se ji nekdo odpove, posledično izgubi tudi pravico do tožbe. Odpoved pravici do pritožbe ima torej enake posledice, kot če oseba ni vložila pritožbe ali pa jo je vložila prepozno.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.