Postopanje organa glede vročanja, če stranka med upravnim postopkom postane procesno sposobna: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Nova stran z vsebino: {{subst:case}})
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==
== '''Zadeva: '''Postopanje organa glede vročanja, če stranka med upravnim postopkom postane procesno sposobna - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo
'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


vneseš besedilo vprašanja<br>
Tuj državljan je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo zase in za svojo mladoletno hčerko, ki je med upravnim postopkom postala polnoletna in procesno sposobna. &nbsp;Komu je potrebno v takem primeru vročiti dopis seznanitve in nato odločbo – očetu ali hčerki?
 
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


vneseš besedilo odgovora <br>
Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek ter če je hkrati lahko nosilec pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku ([[Zak:ZUP#42..C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]]). '''Oseba mora imeti tri pravno pomembne lastnosti, da bi se lahko udeleževala upravnega postopka kot stranka''', in sicer <span style="text-decoration: underline;" >sposobnost biti stranka</span>, <span style="text-decoration: underline;" >procesno sposobnost</span> in <span style="text-decoration: underline;" >procesno legitimacijo</span>. Procesna sposobnost vselej predpostavlja obstoj pravne sposobnosti (ta se pridobi z rojstvom), pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna.&nbsp; Popolno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba s polnoletnostjo, ko dopolni 18 let, prav tako s sklenitvijo zakonske zveze pred svojo polnoletnostjo, po odločbi sodišča pa tudi mladoletnik, ki je postal roditelj ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 152. člen Družinskega zakonika]) (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 141-144, glej tudi Opravilna in poslovna sposobnost).&nbsp;<div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V obravnavanem primeru je oče vložil vlogo v imenu mladoletne hčerke. '''Za stranko, ki ni procesno sposobna, namreč opravlja dejanja v upravnem postopku njen zakoniti zastopnik '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#42..C4.8Dlen{{!}}47. člena ZUP]]). Zakoniti zastopnik ima na podlagi zakona ali akta, ki ga izda pristojni organ na podlagi zakona, pooblastilo za zastopanje procesno nesposobne stranke. Mladoletne osebe po zakonu zastopajo starši. Stranka, ki ji manjka procesna sposobnost, na nastanek, vsebino, obseg in konec pravice zastopanja ne more vplivati (glej Kerševan in Androjna, ibidem, str. 147-150).&nbsp;</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >'''Ker je hčerka postala polnoletna in s tem procesno sposobna med upravnim postopkom, se mora poziv oziroma odločba nujno vročati njej kot stranki postopka in ne očetu.''' '''Hčerka je namreč s procesno sposobnostjo pridobila sposobnost z lastnimi dejanji pridobivati pravice in prevzemati obveznosti ter sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v upravnem postopku.''' Organ pa mora v skladu s [[Zak:ZUP#49..C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]]ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakonit zastopnik.</div><div></div>


<br>
<br>
 
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


<comments />
<comments />

Redakcija: 17:21, 2. avgust 2023

Zadeva: Postopanje organa glede vročanja, če stranka med upravnim postopkom postane procesno sposobna - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 2. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Tuj državljan je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo zase in za svojo mladoletno hčerko, ki je med upravnim postopkom postala polnoletna in procesno sposobna.  Komu je potrebno v takem primeru vročiti dopis seznanitve in nato odločbo – očetu ali hčerki?

Odgovor:

Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek ter če je hkrati lahko nosilec pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku (42. člen ZUP). Oseba mora imeti tri pravno pomembne lastnosti, da bi se lahko udeleževala upravnega postopka kot stranka, in sicer sposobnost biti stranka, procesno sposobnost in procesno legitimacijo. Procesna sposobnost vselej predpostavlja obstoj pravne sposobnosti (ta se pridobi z rojstvom), pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna.  Popolno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba s polnoletnostjo, ko dopolni 18 let, prav tako s sklenitvijo zakonske zveze pred svojo polnoletnostjo, po odločbi sodišča pa tudi mladoletnik, ki je postal roditelj (152. člen Družinskega zakonika) (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 141-144, glej tudi Opravilna in poslovna sposobnost). 


V obravnavanem primeru je oče vložil vlogo v imenu mladoletne hčerke. Za stranko, ki ni procesno sposobna, namreč opravlja dejanja v upravnem postopku njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 47. člena ZUP). Zakoniti zastopnik ima na podlagi zakona ali akta, ki ga izda pristojni organ na podlagi zakona, pooblastilo za zastopanje procesno nesposobne stranke. Mladoletne osebe po zakonu zastopajo starši. Stranka, ki ji manjka procesna sposobnost, na nastanek, vsebino, obseg in konec pravice zastopanja ne more vplivati (glej Kerševan in Androjna, ibidem, str. 147-150). 

Ker je hčerka postala polnoletna in s tem procesno sposobna med upravnim postopkom, se mora poziv oziroma odločba nujno vročati njej kot stranki postopka in ne očetu. Hčerka je namreč s procesno sposobnostjo pridobila sposobnost z lastnimi dejanji pridobivati pravice in prevzemati obveznosti ter sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v upravnem postopku. Organ pa mora v skladu s 49. členom ZUPves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakonit zastopnik.



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...