Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče: razlika med redakcijama

Redakcija: 12:20, 4. november 2023

Zadeva: Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

Datum odgovora: 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija

Vprašanje:

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD?

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?

Odgovor:

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen ZPPreb-1). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen ZPPreb-1). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen ZPPreb-1):

če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.

Posledično je torej za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen. Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena ZPPreb-1 posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva, v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih, kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena ZPPreb-1). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče, če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena ZPPreb-1). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb, Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah ZPPreb-1 (peti odstavek 53. člena).

Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče ZPPreb-1 v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona. Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, v katerem se navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument (96. člen ZUP).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen (glej primer 1), ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje. V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa 87. člen ZUP. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati. Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 == '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče  ==
-'''Datum odgovora:'''&nbsp;23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022<br>
+'''Datum odgovora:'''&nbsp;23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
-'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
 == '''Vprašanje:'''  ==
-Kako vročiti odločbo v primeru določitve zakonskega prebivališča na naslovu organa, tj. pri CSD, in kdaj šteti, da je vročitev opravljena?<br>
+Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?
-Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik CSD ali predalčnike naslovnikov z registriranim prebivališčem na naslovu CSD?
+Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD?&nbsp;
+V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
 == '''Odgovor:'''  ==
-Na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni '''organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva '''ter s tem&nbsp;'''vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic'''. Ta v 26. členu določa, da mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi '''naslov za vročanje'''. Pri tem veljajo naslednje domneve:
+Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
+*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
+*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
+*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
+*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
+*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
+Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).
-*če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le stalno prebivališče, se naslov stalnega prebivališča šteje za naslov za vročanje;
+Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).
-*če ima posameznik v Republiki Sloveniji poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča, se za naslov za vročanje šteje naslov stalnega prebivališča;
-*če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje. Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljenih več začasnih prebivališč, mora ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča določiti naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča na naslovu, ki je bil določen kot naslov za vročanje, poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča na tem naslovu, se za naslov za vročanje šteje naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je posameznik prijavil nazadnje.
-Posledično je torej za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Glede na četrti odstavek 8. člena ZPPreb, se v primeru, '''če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, pod pogojem, da na območju pristojnega organa tudi dejansko živi'''. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa, tj. v našem sistemu Centra za socialno delo (CSD, ki posamezniku daje pomoč). Če organ ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom. Pristojni organ mora obvestiti organ oziroma organizacijo o prijavi stalnega prebivališča posameznika odstavka na njegovem naslovu (peti odstavek istega člena ZPPreb-1). Zaradi spremembe zakonodaje se smiselno uporabljajo določbe 53. člena ZPPreb-1: '''Stalno prebivališče, prijavljeno na podlagi četrtega odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, velja do spremembe prebivališča po določbah tega zakona.'''
+'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).
-'''Organ/izacija (praviloma CSD), ki je zadnji/a nudil/a pomoč stranki, ne more odkloniti prijave stalnega prebivališča tej stranki pri njej'''. Kot namreč izhaja iz navedene določbe ZPPreb-1, je pisno soglasje organizacije potrebno le, če gre za organizacijo, ki trenutno posamezniku nudi pomoč. Če takšne organizacije ni oz. če le-ta takšno soglasje odkloni, mora pristojni organ prijaviti posameznika pri tisti organizaciji, ki mu je zadnja nudila pomoč in o tem le obvestiti to organizacijo. Šele če pristojni organ ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva '''izbriše'''. Zaradi spremembe zakonodaje se smiselno uporabljajo določbe 53. člena ZPPreb-1: '''Stalno prebivališče, prijavljeno na podlagi četrtega odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, velja do spremembe prebivališča po določbah tega zakona.'''
+Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''
-'''Glede vročanja velja tudi v primerih, ko ima oseba določeno zakonsko prebivališče na naslovu organa, kjer prejema materialno pomoč, možnost oprave osebne vročitve'''. Pravna ureditev namreč predvideva določitev zakonskega stalnega prebivališča ravno z namenom, da lahko posameznik še naprej sodeluje v pravnem prometu ter uresničuje svoje pravice (predvsem je na primer prebivališče pogoj za izdajo dokumentov, osnova za uveljavljanje volilne pravice, pa tudi osnova za uveljavljanje večine socialnih pravic). Vročanje na naslovu zakonskega prebivališča je smiselno, zaradi same ideje, da posameznik, ki prejema pomoč v materialni obliki od organa, na naslovu katerega je določeno zakonsko prebivališče, na ta naslov dejansko pride vsaj enkrat na mesec po materialno pomoč ter lahko dostopa do svoje pošte.
+Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).
-Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. člen ZUP]]. '''Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku''&nbsp;'''''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. člena ZUP]]). Če naslovnika ob poskusu vročitve ni tam, se mu pusti sporočilo o prispelem pismu v predalčniku pri organu.&nbsp;'''Uslužbenci organa, na naslovu katerega je določeno zakonsko prebivališče naslovnika, <u>ne</u> morejo prevzemati dokumentov namesto naslovnika''' (kot primer glej analogno tudi sodbo VSRS, št. I Up 977/2000 z dne 2. 7. 2003).
+ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).
-V praksi se pogosto pojavlja dilema, ali se lahko pusti sporočilo o prispelem pismu&nbsp;v predalčniku CSD&nbsp;ali v predalčniku (na lokaciji CSD), ki pripada le stranki in do katerega ima dostop samo ona. '''Predalčnik CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati. '''Zaradi normativne možnosti prijave prebivališča na naslovu CSD bi bilo primerno, da bi država, ki je predpisala takšen način prijavljanja prebivališča in posredno vročanja, zagotovila tehnične možnosti, da bi tam prijavljene osebe lahko prevzemale pošiljke, konkretno, da bi zagotovila predalčnike, preko katerih bi se vročitev opravila na način, da se zagotovi ustavno zagotovljena pisemska tajnost. Vendar nam praksa, po kateri bi osebe s stalni prebivališčem na CSD imeli "lastne" predalčnike na žalost (še) ni poznana. Kljub temu bi morali biti minimalno zagotovljeno, da se opravi poizkus vročitve in da so naslovniki o tem seznanjeni, še posebej z možnostjo prevzema pošiljk (praviloma) pri pošti in posledicami neprevzema. Zato bi na vsakem CSD, ki nima posebnih predalčnikov, morala biti vsaj oglasna deska (ali drug primeren kraj v smislu tretjega odstavka 87. člena ZUP), kjer bi se lahko puščala sporočila o neuspeli osebni vročitvi. <br>
+&nbsp;
-Torej&nbsp;'''mora organ/CSD nuditi osebam, ki imajo določeno zakonsko prebivališče na njegovem naslovu, predalčnike ali drugo primerno mesto, prek katerega se brez omejitev glede dostopa lahko seznanijo s poizkusom vročitve. Drugih obveznosti v zvezi z vročanjem CSD ni dolžan niti upravičen''' izvajati oziroma prevzemati. Na CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbnem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).
+<br>
-V skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. člena ZUP]] velja, da se pošiljka po preteku 15 dni, če je naslovnik v tem času sam ne prevzame na pošti, pusti v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika - v tem primeru tudi v predalčniku naslovnika na lokaciji/naslovu CSD, če ti obstajajo.&nbsp;'''Po preteku tega roka (15. dan)'''<span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span>'''velja vročitev za opravljeno'''<span style="line-height: 1.5em;">. </span>Vendar je pri tovrstnem vročanju treba upoštevati dodatno okoliščino, da na CSD prijavljena oseba tam dejansko ne prebiva oziroma da je zakonsko prebivališče zgolj fikcija stalnega prebivališča. Prav tako osebe nimajo normativne obveznosti, da dnevno ali drugače periodično (tedensko, mesečno) hodijo na CSD in preverjajo, ali morajo prevzeti pošiljko. '''Zato fikcija vročitve ne more nastati brezpogojno, ampak le, če je bila oseba, v času teka roka vsaj enkrat na CSD, kjer se je lahko seznanila z obveznostjo prevzema pošiljke in posledicami neprevzema. '''Ker je takšno dejstvo težko preverljivo, je v dvomu treba opraviti vročitev z javnim naznanilom (96. člen in 96.a člen ZUP).
+''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
-<span style="line-height: 1.5em;">Četrti odstavek </span>[[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju.</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span>
+== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
-<span style="line-height: 1.5em;">ZPPreb-1 je tako&nbsp;''lex specialis'' glede na ureditev po ZUP v zvezi s hišnim oz. izpostavljenim predalčnikom oz. vročanjem vanj, vendar veljajo navedena pravila osebnega vročanja po </span>[[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> analogno tudi za vročanje na zakonsko določenem naslovu prek predalčnika, ki ga ima oseba pri organu, pri katerem ima prijavljeno prebivališče.</span>
+<comments />
-<br>
-''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
-== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
-<comments />&nbsp;
+&nbsp;
 [[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Iz Upravna Svetovalnica

Redakcija: 12:20, 4. november 2023

Vsebina

Zadeva: Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

Vprašanje:

Odgovor:

Želite podati svoje mnenje: