Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p>Prvi in drugi odstavek 251. člena ZUP urejata pooblastila organa druge stopanje v zvezi s pritožbo, ki so usmerjena v to, da ta organ sam odloči o (sporni) upravi zadevi ter tako dokončno konča upravni postopek. Namen teh pooblastil je, da drugostopenjski organ sam odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v prvostopenjskem postopku in dokončno vsebinsko odloči o pritožbi. To lahko stori bodisi tako, da po odpravi pomanjkljivosti pritožbo zavrne, bodisi tako, da spremeni izpodbijano odločbo in jo nadomesti s svojo. Drugostopenjski organ dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, če ugotovi nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, bistvene kršitve pravil postopka, ter nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo izrek izpodbijane odločbe. ZUP ne omejuje, katere bistvene kršitve pravil postopka je mogoče odpraviti, zato mora drugostopenjski organ odpraviti vse relativne in absolutne bistvene kršitve, ki jih je možno odpraviti na drugi stopnji. V nekaterih primerih, kjer bi odprava pomanjkljivosti zahtevala ponovitev celotnega prvostopenjskega postopka, je smiselno, da te pomanjkljivosti odpravi organ prve stopnje. Tretji odstavek 251. člena ZUP omogoča organu druge stopnje, da odpravi prvostopenjsko odločbo brez dokončne odločitve o zadevi in jo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Ta možnost se uporablja izjemoma, kadar organ druge stopnje oceni, da bo organ prve stopnje hitreje in učinkoviteje odpravil pomanjkljivosti postopka. Organ druge stopnje mora to presojo obrazložiti, pri čemer upošteva načela ekonomičnosti (14. člen ZUP), varstva pravic strank (7. člen ZUP) in razumno trajanje postopka. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 608 in 609).</p> | |||
<br> | <br> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
Redakcija: 20:26, 22. maj 2024
Zadeva: Vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 22. 5. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
251. člen ZUP določa, da lahko pritožbeni organ, če je pritožba utemeljena, vrne zadevo v nov postopek prvostopenjskemu organu ali pa sam reši zadevo. Od katerih meril je odvisno, kako bo organ postopal v posamičnem primeru?
Odgovor:
Prvi in drugi odstavek 251. člena ZUP urejata pooblastila organa druge stopanje v zvezi s pritožbo, ki so usmerjena v to, da ta organ sam odloči o (sporni) upravi zadevi ter tako dokončno konča upravni postopek. Namen teh pooblastil je, da drugostopenjski organ sam odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v prvostopenjskem postopku in dokončno vsebinsko odloči o pritožbi. To lahko stori bodisi tako, da po odpravi pomanjkljivosti pritožbo zavrne, bodisi tako, da spremeni izpodbijano odločbo in jo nadomesti s svojo. Drugostopenjski organ dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, če ugotovi nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, bistvene kršitve pravil postopka, ter nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo izrek izpodbijane odločbe. ZUP ne omejuje, katere bistvene kršitve pravil postopka je mogoče odpraviti, zato mora drugostopenjski organ odpraviti vse relativne in absolutne bistvene kršitve, ki jih je možno odpraviti na drugi stopnji. V nekaterih primerih, kjer bi odprava pomanjkljivosti zahtevala ponovitev celotnega prvostopenjskega postopka, je smiselno, da te pomanjkljivosti odpravi organ prve stopnje. Tretji odstavek 251. člena ZUP omogoča organu druge stopnje, da odpravi prvostopenjsko odločbo brez dokončne odločitve o zadevi in jo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Ta možnost se uporablja izjemoma, kadar organ druge stopnje oceni, da bo organ prve stopnje hitreje in učinkoviteje odpravil pomanjkljivosti postopka. Organ druge stopnje mora to presojo obrazložiti, pri čemer upošteva načela ekonomičnosti (14. člen ZUP), varstva pravic strank (7. člen ZUP) in razumno trajanje postopka. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 608 in 609).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.