Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(22 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==
== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika  ==


'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vrstica 8: Vrstica 8:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje.&nbsp;<div><br></div>
Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede '''izobrazbe '''in''' strokovnega izpita''' iz upravnega postopka (kot določata [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] in [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba), Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.).
<div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div>
 
<div><br></div>
Uredba v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 3. knjiga, str. 21, 24):
<div>
<div>
{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 351px;"
 
{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 338px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}
Vrstica 20: Vrstica 21:
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 251px;" rowspan="3" {{!}} '''I. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 18.976%; height: 238px;" rowspan="3" {{!}} '''I. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja - brez ZUP &nbsp; &nbsp; &nbsp;<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span>&nbsp;srednja - brez ZUP
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja izobrazba - brez ZUP izpita &nbsp; &nbsp; &nbsp;<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje</span><span>: </span>srednja izobrazba - brez ZUP izpita
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja + ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> višja + ZUP 1. st.
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja izobrazba + ZUP izpit prve stopnje<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> višja izobrazba + ZUP izpit prve stopnje
{{!}}- style="height: 134px;"
{{!}}- style="height: 121px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 134px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 121px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 134px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN,) + &nbsp;ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN) + ZUP 2. st.&nbsp;<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.<br>
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 121px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> '''1. stopnja izobrazbe '''(VS, UN) '''+ ZUP izpit prve stopnje'''<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> '''1. stopnja izobrazbe '''(VS, UN) '''+ ZUP izpit druge stopnje'''<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> pravna izobrazba 2. stopnje + ZUP izpit druge stopnje<br>
{{!}}- style="height: 77px;"
{{!}}- style="height: 77px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 77px;" {{!}} '''II. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 18.976%; height: 77px;" {{!}} '''II. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 77px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 77px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 77px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> 1. stopnje (VS, UN) + &nbsp;ZUP 2. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje in odločanje o izr. prav. sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 77px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> 1. stopnja izobrazbe (VS, UN) + ZUP izpit druge stopnje<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje in odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> pravna izobrazba 2. stopnje + ZUP izpit druge stopnje
{{!}}}
{{!}}}
</div>
</div>
<div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div>
<div>Torej '''zahtevne (in najzahtevnejše) '''oz. posebne ugotovitvene postopke '''na I. stopnji lahko <span style="text-decoration: underline;">vodi</span> oseba''', ki ima opravljen strokovni '''<span style="text-decoration: underline;">izpit iz ZUP prve</span> stopnje''' in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje.
<div><br></div>
 
<div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje.&nbsp;'''</div>
Strokovni '''<span style="text-decoration: underline;">izpit iz ZUP druge</span> stopnje''' pa je treba opraviti '''za <span style="text-decoration: underline;">odločanje</span> na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.
<div><br></div>
 
<div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]).&nbsp;</div>
Strokovni izpit iz ZUP druge stopnje je treba opraviti tudi za vodenje in odločanje v vseh postopkih na II. stopnji, s tem da je hkrati za odločanje na II. stopnji pogoj tudi stopnja in smer pridobljene izobrazbe, ki mora biti pravna in 2. stopnje.
<div><br></div>
 
<div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).&nbsp;&nbsp;</div>
'''Predstojnik lahko pooblasti''' drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno določene zadeve, za katere se pooblašča uradno osebo ter za katera dejanja. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med
<div><br></div>
 
<div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>
a) osebami, ki so pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča&nbsp;– če za to izpolnjujejo pogoje, in
 
b) osebami, ki so pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ne pa tudi sprejema odločitve (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 252-253; in ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]).
 
Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda''' odvisno od delovnega mesta''', ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v aktu o sistemizaciji delovnih mest, katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih] (Ur. l. RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). '''Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje.''' Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in <span style="text-decoration: underline;">odloča</span> v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen <span style="text-decoration: underline;">izpit druge stopnje</span>. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje.
 
Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).


'''Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je lahko bistvena postopkovna napaka, '''katere vpliv na zakonitost odločitve se presoja v pritožbenem postopku. Kršitev pravil je tudi eden od razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Pri obnovitvenem razlogu gre&nbsp; za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila ne posebnega pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Prav tako je obnovitveni razlog izpolnjen, če je odločbo izdala oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo za odločanje, a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega namreč ni mogoče šteti, da je imela upravičenje oziroma pristojnost izdati odločbo. &nbsp;Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]; o tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018]).
<br>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Trenutna redakcija s časom 14:16, 6. december 2023

Zadeva: Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

Datum odgovora: 6. 12. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?

Odgovor:

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka (kot določata 31. člen ZUP in Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (v nadaljevanju: Uredba), Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.).

Uredba v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 3. knjiga, str. 21, 24):


ZAHTEVNOST POSTOPKA POGOJI
I. STOPNJA Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe Vodenje: srednja izobrazba - brez ZUP izpita      
Odločanje: srednja izobrazba - brez ZUP izpita
Drugi enostavni in skrajšani postopki Vodenje: srednja izobrazba + ZUP izpit prve stopnje
Odločanje: višja izobrazba + ZUP izpit prve stopnje
Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki Vodenje: 1. stopnja izobrazbe (VS, UN) + ZUP izpit prve stopnje
Odločanje: 1. stopnja izobrazbe (VS, UN) + ZUP izpit druge stopnje
Odločanje o izrednih pravnih sredstvih: pravna izobrazba 2. stopnje + ZUP izpit druge stopnje
II. STOPNJA Vse Vodenje: 1. stopnja izobrazbe (VS, UN) + ZUP izpit druge stopnje
Odločanje in odločanje o izrednih pravnih sredstvih: pravna izobrazba 2. stopnje + ZUP izpit druge stopnje
Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko vodi oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz ZUP prve stopnje in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje.

Strokovni izpit iz ZUP druge stopnje pa je treba opraviti za odločanje na I. stopnji v teh postopkih, pri čemer je za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.

Strokovni izpit iz ZUP druge stopnje je treba opraviti tudi za vodenje in odločanje v vseh postopkih na II. stopnji, s tem da je hkrati za odločanje na II. stopnji pogoj tudi stopnja in smer pridobljene izobrazbe, ki mora biti pravna in 2. stopnje.

Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej 30. člen ZUP in primer). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno določene zadeve, za katere se pooblašča uradno osebo ter za katera dejanja. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med

a) osebami, ki so pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča – če za to izpolnjujejo pogoje, in

b) osebami, ki so pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ne pa tudi sprejema odločitve (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 252-253; in ta primer).

Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v aktu o sistemizaciji delovnih mest, katerega vsebino predpisuje Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek 31. člena ZUP). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje.

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).

Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je lahko bistvena postopkovna napaka, katere vpliv na zakonitost odločitve se presoja v pritožbenem postopku. Kršitev pravil je tudi eden od razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka 260. člena ZUP), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Pri obnovitvenem razlogu gre  za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila ne posebnega pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej primer). Prav tako je obnovitveni razlog izpolnjen, če je odločbo izdala oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo za odločanje, a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega namreč ni mogoče šteti, da je imela upravičenje oziroma pristojnost izdati odločbo.  Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka 261. člena ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka 237. člena ZUP; o tem glej sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...