Kdo in kako odloči o izločitvi uradne osebe (na občinski ravni)

Zadeva: Kdo in kako odloči o izločitvi uradne osebe (na občinski ravni)

Datum odgovora: 20. 1. 2010 in 6. 2. 2014, pregled 9. 12. 2022

Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kdo vodi in odloča v postopku, ko je edina oseba, ki je pooblaščena za vodenje in odločanje v konkretnem postopku, s stranko v sorodstvenem razmerju (npr. sestra), direktorja oz. tajnika občinske uprave, ki po ZUP odloča o izločitvi uradne osebe, pa občina nima?

Kdo odloča o zahtevi stranke za izločitev uradne osebe (inšpektorja) v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu kot skupni občinski upravi?

Odgovor:

Sorodstveno razmerje predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe s stranko je eden izmed izločitvenih razlogov po 35. členu ZUP, zato je tako uradno osebo potrebno izločiti iz postopka. O izločitvi se odloči s sklepom, v katerem je treba določiti uradno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 31. člena ZUP in ki bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi (enajsti odstavek 38. člena ZUP in prvi odstavek 39. člena ZUP). Kdo odloča o izločitvi, je določeno v 38. členu ZUP. O izločitvi uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča tajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti (šesti odstavek 38. člena ZUP). 

V skladu z 49. a členom Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Ur. l. RS, št. 94/07 in novele), ki je lex generalis za področje lokalnih zadev, lahko občine ustanovijo enega (ali več) organov skupne občinske uprave (npr. medobčinski inšpektorat), ki pri izvrševanju upravnih nalog nastopa kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada (glej 49. c člen ZLS). Če pride do zahtevka po izločitvi uradne osebe zaradi okoliščin zadeve, ki zbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe organa skupne občinske uprave (glej 37. člen ZUP), zato o takšni zahtevi v skladu s četrtim odstavkom 49. c člena ZLS odloči tajnik občine oz. direktor občinske uprave, v katere krajevno pristojnost spada zadeva. V zvezi z zahtevo stranke po izločitvi uradne osebe zaradi okoliščin, ki zbujajo dvom v njeno nepristranskost, velja opozoriti, da mora stranka takšne okoliščine navesti (dokazno breme je na njeni strani - ne zadošča le strankin dvom ali celo nestrinjanje s vodenjem upravnega postopka, glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 171-172).

ZUP ne ureja vprašanja, kdo odloča o izločitvi, če občina tajnika oziroma direktorja občinske uprave (še) nima (več). Pred novelo ZUP-E je o izločitvi tajnika in uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odločal župan, novela ZUP-E pa je zaradi ločitve obeh stopenj upravnega odločanja v okviru organov samoupravnih lokalnih skupnosti to spremenila - po veljavni ureditvi torej o izločitvi uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča tajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti, župan pa ne. V primeru, ko občina tajnika nima, pristojnosti odločanja o izločitvi torej ne prevzame župan. Župan sicer je predstojnik občinske uprave (deveta točka, prvega odstavka 6. člena Zakona o javnih uslužbencih), vendar kadrovskega vidika ne smemo mešati z upravnoprocesnim.

V opisanem primeru bi torej problem lahko rešili le v okviru določb Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer z dodelitvijo zadeve drugi uradni osebi v občinski upravi, ki ima ustrezno izobrazbo, strokovni izpit in ni pristranska. Gre za t.i. presigniranje (več v Kovač, Remic, Stare, Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 110 in petem odstavku). Tako pristransko uradno osebo izločimo de facto. Stranki nameč nikakor ne smemo vzeti pravice do odločanja v njeni zadevi oziroma čakati do zaposlitve tajnika občine (glej tudi primer).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...