Novo odločanje po sodbi Upravnega sodišča zaradi odločb, izdanih na podlagi nezakonitih splošnih aktov?

Zadeva: Odločanje organa prve stopnje po sodbi Upravnega sodišča RS

Datum odgovora: 14. 3. 2013
Status: v delu
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Upravno sodišče RS je v upravnem sporu, ki sta ga sprožili dve stranki odločbo izdano na podlagi nezakonitih aktov odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. Upravni organ je sedaj pred odločitvijo ali je potrebno zaradi nezakonitih pravnih aktov, ki so bili podlaga za izdajo odločbe (npr. za odmero komunalnega prispevka) iti v obnovo postopka tudi vsem ostalim strankam in po katerem aktu odločati. Ali tistim strankam, ki ne bodo vložile zahtevka za obnovo postopka ostanejo odločbe v veljavi, čeprav so bile izdane na podlagi nezakonitih aktov?

Odgovor:

Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov (drugi odstavek 120. člena Ustave RS). Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z Ustavo in z zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave RS). Posamični akti in dejanja upravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu (četrti odstavek 153. člena Ustave RS). Upravni organ je po 6. členu ZUP, ki opredeljuje načelo zakonitosti, vezan na rabo veljavnih predpisov, kjer se (razen, če področni predpis ne določa drugače), uporabi materialno pravo, ki velja v času izdaje odločbe na prvi stopnji.

Odločbe, ki je v upravnem postopku postala dokončna ali celo pravnomočna ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (gl. 224. člen ZUP in na US poseben primer o tem). V upravnem postopku je razveljavitev, odpravo ali spremembo takšne odločbe mogoče doseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot je na primer obnova postopka (gl. 260. člen ZUP in na US poseben primer o tem). 

Zakonu o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in novele) v drugem odstavku 45. člena določa da Ustavno sodišče odpravi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da v drugih primerih Ustavno sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Razveljavitev učinkuje za naprej od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga določi Ustavno sodišče. V primeru razveljavitve se smiselno uporablja določba 44. člena ZUstS, ki pravi, da zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Zaradi odločb izdanih na podlagi nezakonitih upravnih aktov upravnemu organu ni potrebno iti v obnovo postopka. Tistim zavezancem, ki ne bodo vložili zahtevka za obnovo postopka ostanejo odločbe v veljavi, čeprav so bile izdane na podlagi nezakonitih aktov.

Razlog za obnovo postopka po ZUP ne more biti nepravilen sklep o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva, nepravilno uporabljen materialni predpis, ponovna presoja v prejšnjem postopku izvedenih dokazov, nepoznavanje materialnega predpisa, sprememba materialnega predpisa po izdaji dokončne odločbe, po izdaji te odločbe spremenjena upravna ali sodna praksa glede kakšnega upravnega vprašanja, razlagalna odločba Ustavnega sodišča ali avtentična razlaga materialnega predpisa (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 545).

Obnova postopka ni možna zato, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis ali ker je bila sodna in upravna praksa o nekem pravnem vprašanju pozneje spremenjena. Obnovitveni razlog tudi ni napačna uporaba materialnega zakona, veljavnega v času upravnega odločanja. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala pozneje, so lahko podlaga za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski ali pravni podlagi.

Izredna pravna sredstva omogočajo prevlado načela zakonitosti nad pravnomočnostjo, vendar je v sistemu pravnih vrednot pravnomočnost nad zakonitostjo, saj je pravnomočnost temelj pravne varnosti. Pravnomočnost utrjuje tudi nezakonite upravne akte (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 797).

Upravni organ je v tem primeru vezan le na odločitev Upravnega sodišča v konkretnem primeru, ko je sodišče odločbo izdano na podlagi nezakonitega pravnega akta odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje (gl. 64. člen ZUS-1 in na US poseben primer o tem)

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...