Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu in rok za njeno vložitev

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu in rok za njeno vložitev 

Datum odgovora: 17. 7. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku

Vprašanje:

Stranka je prejela odločbo upravnega organa (npr. Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, AKOS), ki je v upravnem postopku dokončna. Z odločbo je stranki naložena obveznost, ki jo mora izpolniti v roku petih dni. Stranka namerava zoper dokončno odločbo sprožiti upravni spor in vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe. Rok za sprožitev upravnega spora je 30 dni od vročitve odločbe, s katero je bil končan postopek. 

V kakšnem roku je treba vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, glede na to, da je izpolnitveni rok krajši kot rok za vložitev tožbe? Ali bi bila zahteva za izdajo začasne odredbe, ki ni vložena v roku petih dni, ampak v roku za vložitev tožbe, zavržena kot prepozna? Ali je zahtevo za izdajo začasne odredbe treba vložiti skupaj s tožbo? 

Odgovor:

Upravni spor je sodni postopek, v katerem se presoja zakonitost dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih ali pravnih oseb (157. člen Ustave RS) Kot tak pomeni obliko sodnega nadzora nad izvrševanjem upravne funkcije in s tem varstvo pravnega položaja posameznika (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 279-280).

Upravni spor se začne s tožbo, ki jo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta (prvi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele), s katerim je bil končan postopek (tj. od vročitve dokončnega akta, glej 224. člen ZUP) (glej tudi primer 1). Pri tem tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena (prvi odstavek 32. člena ZUS-1), je pa mogoče z začasno odredbo bodisi zadržati izvršitev izpodbijanega upravnega akta bodisi urediti stanje glede spornega pravnega razmerja le za čas trajanja upravnega spora, torej od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe (glej drugi in tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda (drugi odstavek 32. člena ZUS-1, t. i. neprava oziroma odložitvena začasna odredba), pri čemer mora sodišče pri odločanju (skladno z načelom sorazmernosti) upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Pri tem je bistveno, da gre za škodo v smislu negativnih posledic izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki izhajajo iz razmer stranke, torej ob upoštevanju njenih subjektivnih okoliščin (Sklep VSRS I Up 221/2019 z dne 8. 1. 2020). Stranka mora v zahtevi verjetno utemeljiti nastanek težko popravljive škode (Sklep UPRS IV U 189/2019-8 z dne 17. 10. 2019), saj zgolj z golimi trditvami  verjetnost ni izkazana (Sklep VSRS I Up 61/2019 z dne 17. 4. 2019). Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko tožnik zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (t. i. prava oziroma ureditvena začasna odredba).

Kot izhaja iz 32. člena ZUS-1, zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta vloži tožnik, ki položaj stranke – tožnika seveda dobi z vložitvijo tožbe. Vložena tožba je zato procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi, postopek odločanja o začasni odredbi pa je akcesoren postopku odločanja o glavni stvari v upravnem sporu (npr. glede zavrženja tožbe in posledično tudi zahteve za izdajo začasne odredbe glej Sklep VSRS I Up 281/2013 z dne 12. 9. 2013 in Sklep VSRS I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019). Pravno stališče, da začasna odredba ni samostojen procesni institut, ampak se veže na vložitev tožbe je potrdilo tudi Ustavno sodišče (sklep št. Up-424/05-6 z dne 3. 7. 2006). 

Sicer je smiselno, da se zaradi nesuspenzivnosti tožbe zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta ne zahteva kasneje kot ob tožbi, tudi z vidika zatrjevanja verjetnosti nastanka škode, vendar je ne glede na navedeno z vidika pravočasnosti začasno odredbo dopustno zahtevati hkrati s tožbo ali po vložitvi tožbe vse do pravnomočnosti odločitve o tožbi (Mojca Muha, Začasne odredbe, Pravosodni bilten št. 2/2020, str. 145). Zahtevo za izdajo začasne odredbe je mogoče tudi umakniti, dokler sodišče o njej ne odloči, to pa ni ovira za vložitev nove zahteve do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, če nova zahteva ni dejansko in pravno enaka prejšnji (prav tam, str. 154). Smisel navedene ureditve je, da si stranka svoj pravni položaj lahko z začasno odredbo kot preventivnim varstvom začasno izboljša vse do pravnomočne odločbe v upravnem sporu (Sklep VSRS I Up 122/2008 z dne 3. 4. 2008). 

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je tako dopustno vložiti ob sami tožbi oziroma tudi kasneje, vse do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ne glede na siceršnji paricijski rok, ki je lahko krajši kot rok za vložitev tožbe (npr. 5 dni od vročitve odločbe). Neupoštevanje oziroma neizvrševanje izdanega upravnega akta po poteku paricijskega roka je (ne glede na sprožitev upravnega spora) nezakonito, če sodišče ne izda začasne odredbe. Sodišče s sklepom odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe v sedmih dneh od prejema predloga (peti odstavek 32. člena ZUS-1), pri čemer je zoper sklep v treh dneh dovoljeno vložiti pritožbo. 

Po poteku paricijskega roka, v obravnavanem primeru šesti dan po vročitvi odločbe, četudi v upravnem sporu oziroma o začasni odredbi v tem času še ni bilo odločeno, nastopi podlaga za izvršbo odločbe, če obveznost ni bila izpolnjena. V primeru izdaje sklepa o izvršbi ima stranka tako še po 292. členu ZUP možnost  pritožbe, ki se nanaša zgolj na samo izvršbo in ne na odločbo, ki se izvršuje oziroma ob vloženi tožbi po tretjem odstavku 293. člena ZUP možnost vložiti predlog za odlog izvršbe.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...