Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vročanje slabo pismenim oz. nepismenim
Datum odgovora: 16. 7. 2014, pregled 3. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Pri vročanju določenega dokumenta se prejemnik na vročilnico podpiše s križcem. To sicer po ZUP zadošča, da je vročitev opravljena, vendar očitno vsebine dokumenta ne razume, zato tudi ni odziva na te dokumente. Kako pravilno ravnati v takšnih primerih?
Odgovor:
11. člen Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991 in novele, prim. še 61. in 62. člen URS) določa slovenščino za uradni jezik na ozemlju Slovenije ter madžarski in italijanski jezik na območju, kjer živita omenjeni manjšini. Upravni postopek se sicer vodi v slovenskem jeziku. V njem se torej vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku.
Če stranka (prejemnik) ne zna slovenskega jezika in ne gre za prevod v enega izmed preostalih dveh uradnih jezikov (na območju manjšin), upravni organ stranki ni dolžan prevajati dopisov, vabil, pojasnil ali izdanih upravnih aktov, v jezik, razumljiv stranki. Ta pravila veljajo tudi za pisavo, ne le vrsto jezika. Takšen prevod si mora stranka zagotoviti sama (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 194).
Z vročanjem organ, ki vodi upravni postopek, izroča vabila, opomine, obvestila, odredbe, odločbe, sklepe in druge uradne dokumente osebi, ki so ji namenjeni (Androjna in Kerševan, ib., str. 227). Vročanje kateregakoli dokumenta je pogoj za nastanek njegovih pravnih posledic. Pravica, obveznost oz. pravna korist je stranki priznana z vročitvijo. Z vročitvijo namreč začnejo teči tudi roki (za dopolnitev vloge, za pritožbo, za izpolnitev obveznosti itd.).
Skladno s 97. členom ZUP je potrebno ob sami vročitvi dokumenta hkrati sestaviti tudi vročilnico (listino) o opravljeni vročitvi oz. sprejemu dokumenta (napiše se datum prejema in podpisi). Vročitev prinaša pomembne pravne posledice za sam vročen dokument, za upravni organ, ki ga je izdal ter za stranko, ki ji je bil dokument vročen. Vročilnico morata tudi podpisati prejemnik in vročevalec.
Temeljno načelo varstva pravic strank in javne koristi (7. člen ZUP) od organa zahteva skrb, da nevednost in neukost stranke ali drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim pripadajo po zakonu. Zato položaj, ko stranka ne zna pisati in bi se morala za izjavo volje podpisati, ureja ZUP na več mestih:
- pri pooblaščanju (gl. 55. člen ZUP, ko se lahko v takem primeru poda pooblastilo ustno na zapisnik ali prek dveh prič),
- vlogah (66. člen ZUP, ki določa, da se v takem primeru podpiše druga oseba, ki zna pisati, ta pa se še sama podpiše in pristavi svoj naslov),
- vročanju (97. člen ZUP: če prejemnik ne zna pisati, zapiše njegovo ime in datum vročitve vročevalec sam, doda pa tudi opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal; prim. Androjna in Kerševan, ib., str. 227 in 239) in
- sestavi zapisnika (79. člen ZUP, analogno kot pri vlogah, pri čemer ta podpisnik v imenu stranke ne more biti zaradi kolizije interesov uradna oseba, ki vodi postopek).
V danem primeru gre za osebno vročanje, pri čemer se je pač prejemnik podpisal s križcem. Vročitev je bila potemtakem opravljena pravilno. Nerazumevanje dokumenta (nepismenost ali polpismenost) nikakor ne odvrne od posledic vročitve.
Upravni organ se na tem mestu tudi ne ukvarja s tem, ali je stranka vsebino dokumenta razumela ali ne, postopa v skladu z zakonskimi določbami, ki zadevajo konkretno situacijo (npr. zamuda roka za pritožbo, neudeležba na zaslišanju, itd.). Stranka sicer ima tekom postopka z zakonom zajamčeno pravico do tolmača, če jezika oz. postopka ne razume, tako da se od organa vendar terja, da v nadaljevanju postopka pouči stranko, ki ima očitne težave z razumevanjem, da ima pravico do tolmača (gl. sedmi odstavek 62. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.