Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vodenje upravnega in prekrškovnega inšpekcijskega postopka ob nesodelovanju udeležencev
Datum odgovora: 26. 1. 2010, pregled 27. 11. 2022
Vprašanje:
Organ je na podlagi prijave pričel s postopki po uradni dolžnosti proti glavni stranki kot domnevnemu kršitelju (npr. graditelju objekta v varovanem pasu občinske ceste brez soglasij). Uradna oseba (inšpektor) je opravila ogled in dejansko ugotovila kršitev veljavnih področnih predpisov. Toda stranke niti prič (sosedov stranke) ni mogoče prepričati, da bi podali izjave oz. so nedosegljivi. Zavezancu je bil že poslan pravilno vročen poziv, naj se izjavi v skladu z Zakonom o prekrških, a se ni odzval.
Kako postopati, saj sicer ni mogoče niti v celoti ugotoviti dejanskega stanja niti zavezani stranki dati možnost, da se izjavi, pri čemer pa organ ne želi vsaj prič proti njihovi volji siliti k sodelovanju v postopku?
Odgovor:
Organ je pričel postopek po uradni dolžnosti na podlagi prijave, pri čemer kot inšpekcija po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) vodi hkrati upravni in hitri prekrškovni postopek, če kršitev predpisov predstavlja tudi dejanski stan prekrška. Ta dva postopka se vodita lahko tako, da se posamezna ista dejanja opravlja za namen obeh postopkov (npr. izjava stranke oz. kršitelja, ogled), vendar pa je treba upoštevati specialna pravila obeh sklopov zakonodaje, upravne in prekrškovne, in izdati različne akte ob zaključku. V nadaljevanju podajamo odgovor le za upravni postopek.
V skladu s preiskovalnim načelom (inkvizicijsko maksimo) in načelom materialne resnice je uradna oseba odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov, potrebnih za odločitev o predmetu postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 421). ZUP poleg tega v 9. členu (9.člen ZUP) določa dve obveznosti organa, in sicer da se morajo vse stranke izjaviti o za odločitev nosilnih dejstvih in da je organ dolžan presoditi vsa za odločbo nosilna dejstva. Organ v ta namen stranke v postopku povabi na ustno obravnavo, ki je lahko tudi na kraju ogleda (primer: ogled nepremičnine, ki je zgrajena v domnevno varovanem pasu občinske ceste). V kolikor glavna stranka noče podati izjave oz. je nedosegljiva in je pravilno vabljena, lahko uradna oseba (inšpektor) opravi ustno obravnavo tudi brez nje (161. člen ZUP; poleg tega je nesodelovanje v postopku samostojen prekršek po 38. členu ZIN).
Za zagotovitev načela materialne resnice mora organ tudi zaslišati priče. Priča sicer lahko odreče pričanje po določilih 183. člena ZUP, vendar mora vsaj verjetno izkazati razloge, da uradna oseba presodi njihovo opravičenost. Organ torej ne ravna pravilno, če se želi izogniti prisilitvi oseb, da bi pričale - če je to potrebno za razjasnitev dejanskega stanja, je organ zavezan priče vabiti, le-te pa so potem dolžne pričati. Priča mora pričati, kar pomeni, da mora odgovarjati na vsa vprašanja in da ne sme oditi preden uradna oseba ne zaključi postopka pričanja, saj lahko pričo po njeni sklenjeni izpovedi še enkrat zasliši (glej sankcije po 187. členu ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.