Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu
Datum odgovora: 22. 3. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Oseba A je pri organu vložila zahtevek za vstop v postopek, kjer je glavna stranka oseba B (npr. B je denacionalizacijski upravičenec, o čemer vodi postopek upravna enota). Oseba A je izkazano podnajemnica poslovnih prostorov v objektu, ki je predmet postopka (vračila B-ju). Kako postopa organ glede preverbe pravnega interesa in kateri akt izda na zahtevo A-ja?
Odgovor:
Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, tj. stranski udeleženec ima na podlagi 43. člena ZUP pravico udeleževati se postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek 142. člen ZUP); torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu treba pravni interes priznati (prav tam, str. 184-187). Po 42. členu ZUP in 142. členu ZUP velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to. O taki zahtevi se izda sklep, saj gre za vsebinsko, a postransko stvar postopka. Zahteva za vstop v postopek se tako zavrne ali se ji ugodi s sklepom.
Zakon o denacionalizaciji (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl.) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja prejšnji ZUP, tj. ZUP86 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor se pojavi med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.
ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.
V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa (glej sodbo VSRS U 449/95-5 z dne 5. 2. 1997, sodbo VSRS U 711/96 z dne 24. 5. 2000, sklep VSRS I Up 17/2005 z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. O podobnem primeru je določalo tudi USRS v zadevi Up-403/21, Up-407/21 z dne 7. 9. 2023 (in sklicem na prejšnjo odločbo USRS Up-237/97 z dne 12. 3. 1998), kjer je sodišče odločalo o ustavnih pritožbah pritožnic, pravnih naslednic denacionalizacijskih upravičencev, zoper odločitev nepravdnega sodišča, s katerim je to razveljavilo tri že pravnomočne sodne odločbe v konkretnem denacionalizacijskem postopku in na podlagi vloženega predloga dovolilo obnovo tega postopka, pri čemer se pravni interes za obnovo postopka izkazuje iz razloga, ker je bila kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zaradi uveljavljanja pravice do odkupa stanovanja na podlagi določb leta 1991 sprejetega Stanovanjskega zakona dovoljena udeležba v postopku denacionalizacije, upoštevaje 33. člen Ustave o varstvu zasebne lastnine.
Torej le pogodba o najemu ni zadostna za izkazan pravni interes, zato se taka prošnja (tu osebe A) zavrne s sklepom.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.