Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Sankcioniranje za žalitev?
Datum odgovora: 3. 7. 2014, pregled 27. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Upravni organ je prejel pritožbo, v kateri stranka žali uradno osebo, ki je vodila postopek, z očitki, da je stranke nestrokovno in neetično odslovila, da je bila pristranska, nekorektna, nestrokovna in neprofesionalna in da je postopek vodila zelo pristransko, nestrokovno in neodgovorno ter zahtevala, da se preveri ustreznost strokovne izobrazbe te osebe. Ali se lahko v tem primeru izda sklep po 111. členu ZUP (žaljenje uradne osebe v vlogi), upoštevaje, da je po sodni praksi (npr. judikata Vrhovnega sodišča št. U 12/2008 ali Cp 4/2009) potrebno sankcijo utemeljiti na posegu v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti), ne pa npr. le uradne osebe kot posameznika?
Odgovor:
Delo upravnih organov naj bi teklo hitro, nemoteno, učinkovito ter strankam prijazno. Da bi bilo temu res tako, zakonska določila urejajo pravice strank in ravnanje organa v primeru, če pride do konfliktov oz. žalitev upravnega organa ali uradne osebe s strani stranke. 109. člen ZUP opredeljuje, da je za red tekom upravnega postopka in za dostojanstvo upravnega organa, dolžna skrbeti uradna oseba, ki vodi konkretno dejanje postopka (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 256). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora tekom postopka vzdrževati red pri procesnih dejanjih ter primerno izražanje v pisnih vlogah (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2009).
Tretji odstavek 111. člena ZUP jasno določa, da se lahko osebo (stranko ali drugega udeleženca postopka), ki v vlogi žali upravni organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim udeležencem ali druge udeležence v postopku, kaznuje z denarno kaznijo do 500 evrov. Zoper sklep o kazni je sicer dovoljena pritožba, vendar ta ne zadrži njene izvršitve (112. člen ZUP).
Zadevna določba vzpostavlja t. i. diskrecijsko odločanje ali odločanje po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP, ki opredeljuje temeljno načelo zakonitosti. Zakon torej omogoča uradni osebi, ki postopek vodi, da v dani situaciji, upoštevaje tudi sorazmernost (gl. tretji odstavek 7. člena ZUP), tj. najbolj mil ukrep, ki zadosti namenu zakona:
- uporabi sankcijo (ali ne) in
- če se odloči za sankcijo, določi višino kazni, ki jo po svoji oceni šteje za najbolj primerno glede na namen mandata (zagotavljanje reda v postopku in skrb za dostojanstvo udeležencev postopka), upoštevaje dan obseg (do 500 evrov).
Uradna oseba, ki vodi postopek, po ZUP sama presodi, kakšen obseg denarne kazni bi bil primeren. Pri tem lahko uradna oseba upošteva tudi npr. finančno stanje stranke in se na podlagi tega odloči za višino izrečene kazni, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1019/2012.
Takšne sankcije naj bi pripomogle k bolj spoštljivemu odnosu in komuniciranju ljudi (strank) v upravnih postopkih, tako v smislu specialne kot generalne prevencije. Kot zapiše sodišče, mora po prvem odstavku 109. člena ZUP uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa, po tretjem odstavku 111. člena ZUP, na katerem izpodbijani sklep o kazni zaradi žalitve temelji, pa lahko organ z denarno kaznijo do 500 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo ali druge udeležence v postopku.
Glede povezanosti navedenih določb se je izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi št. U 12/2008, in sicer v tem smislu, da je treba tudi žalitev uradne osebe pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, tj. v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti. Uradna oseba, ki postopek vodi, namreč na nastopa v privat svojstvu, temveč deluje v imenu in za račun organa, ki je za zadevo stvarno in krajevno pristojen. Sodba št. U 12/2008 in nadalje sodba Upravnega sodišča, št. III U 368/2011, torej izrecno opredeljujeta žaljivo ravnanje stranke v postopku kot poseg v dostojanstvo oz. v ugled, čast ter dobro ime v javnosti.
Ob tem je potrebno paziti, da so pri izdaji sklepa o denarni kazni zaradi žalitve pogoji za sklicevanje na 111. člen ZUP dejansko izpolnjeni. Iz vloge in obrazložitve sklepa morata biti žalitev oz, nedostojno vedenje jasno razvidna (v sklepu se praviloma žaljive besede iz vloge neposredno citira). Treba je torej biti pozoren na mejo med strokovno argumentirane navedbe stranke in žalitve, kot poudarja Upravno sodišče v sodbi št. II U 118/2011. Nadalje Vrhovno sodišče RS v sklepu št. Cp 4/2009 navaja, da ima stranka, ki s potekom oz. izidom postopka ni zadovoljna, možnost posluževanja več institutov. Ob tem mora stranka paziti, da nastopa s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti - analogno velja tudi v upravnih postopkih za upravne organe in uradne osebe.
Iz navedenega lahko sklepamo, da gre v danem primeru za poseg v ugled organa in dobro ime v javnosti. Našteti očitki v vlogi pomenijo žaljenje uradne osebe, ki presega mero pravne argumentacije stranke, ki brani svoj pravni položaj, posledično pa to posega v dostojanstvo organa kot celote, zato se lahko izda ustrezen sklep o sankciji.
Z vidika pristojnosti je tudi važno, da sklep izda uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek, kot to narekuje 112. člen ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.